Seznam točk

Ko zagledaš preprost lesen križ, ki je sam, zaničevanja vreden, brez vrednosti … in brez križanega, ne pozabi, da je ta križ tvoj križ: vsakodnevni, skriti križ, brez sijaja, brez tolažbe, … ki še čaka na svojega križanega. In ta križani moraš biti ti.

Kako povzdignemo bolečino, ko jo v ekonomiji duha postavimo na ustrezno mesto (pokora)!

Tvoj križ. — Kot kristjan bi moral vedno nositi križ s seboj. Ga položiti na svojo delovno mizo. Ga poljubiti, preden greš počivat in ko se zbudiš, in ga poljubiti tudi takrat, ko se tvoje ubogo telo upre tvoji duši.

Trpiš … a se ne bi hotel pritoževati. — Nič ni narobe, če se pritožuješ — to je naravni odziv ubogega telesa —, dokler tvoja volja v tebi, zdaj in vselej, hoče to, kar hoče Bog.

Ko si izgubil tisto človeško tolažbo, ti je ostal občutek samote, kot da visiš na tanki nitki nad praznino črnega prepada. — In zdi se, da nihče ne sliši tvojih klicev na pomoč in tvojih krikov.

To zapuščenost si si pošteno zaslužil. — Bodi ponižen: ne išči sebe in ne svojega udobja. Ljubi križ — premalo je, če ga le prenašaš — in Gospod bo uslišal tvojo molitev. — In pomirili se bodo tvoji čuti. — In tvoje srce se bo ponovno zacelilo. — In našel boš svoj mir.

Protislovja otroške duše. — Ko ti Jezus pošlje takšne dogodke, ki jih svet imenuje dobre, zajokaj v svojem srcu in pomisli na Njegovo dobroto in svojo hudobnost; ko ti Jezus pošlje takšne dogodke, ki jim ljudje pravijo slabi, se razveseli v svojem srcu, ker ti On vedno daje to, kar je primerno in zdaj je prišel čudoviti trenutek, da vzljubiš križ.