Seznam točk

S pokoro zakoplji v globoko jamo, ki jo je izkopala tvoja ponižnost, svoje malomarnosti, žalitve in grehe. — Tako kmet ob vznožje drevesa, na katerem so zrasli, zakoplje gnile sadeže, suhe veje in staro listje. — In to, kar je bilo jalovo, še več, kar je bilo škodljivo, uspešno pomaga k novi rasti.

Nauči se črpati moč iz svojih porazov: iz smrti življenje.

Treba je biti prepričan, da je Bog vedno z nami. — Živimo, kakor da je Gospod nekje daleč, tam, kjer svetijo zvezde, pozabljamo pa, da je tudi vedno z nami.

In je kot ljubeč Oče — vsakega izmed nas ima raje kot vse matere tega sveta svoje otroke —, ki nam pomaga, nas navdihuje, blagoslavlja … in nam odpušča.

Kolikokrat so se obrazi naših staršev razvedrili, ko smo jim, potem ko smo bili poredni, rekli: “Ne bom nikoli več!” — Potem pa smo mogoče še istega dne ušpičili isto … — In naš oče nas je z narejeno jezo v glasu in z resnim izrazom na obrazu kaznoval … hkrati pa je bilo njegovo srce polno nežnosti, ker je poznalo našo šibkost in je reklo: “Ubogi otrok, kako zelo se trudi, da bi bil priden!”

Treba si je zapisati in vtisniti globoko v spomin, da je Gospod, ki je poleg nas in v nebesih, naš Oče, najboljši Oče.

Poglej, kako usmiljeno je srce božje pravičnosti! — Sodbe ljudi kaznujejo tistega, ki prizna svojo krivdo; po božji sodbi je temu oproščeno.

Blagoslovljen bodi sveti zakrament pokore!

“Induimini Dominum Iesum Christum,” — oblecite si Gospoda Jezusa Kristusa, je rekel sveti Pavel Rimljanom. — V zakramentu pokore si ti in jaz oblečeva Jezusa Kristusa in njegove zasluge.

Če je potrebno, se potrudi in vedno od prvega trenutka odpusti tistim, ki te žalijo. Kajti naj bo škoda ali žalitev, ki si je bil deležen, še tako velika, tebi je Bog več odpustil.

Res je, ta človek je grdo ravnal s teboj. — Toda, ali nisi ti še slabše ravnal z Bogom?

Poln si bede. — Vsak dan ti je to bolj jasno.

— A naj te tega ne bo strah. — On dobro ve, da ne moreš dati več sadov.

Zaradi tvojih nehotenih padcev — padcev otroka — je tvoj Oče-Bog še bolj pazljiv in tudi Mati Marija te ne izpusti iz svojih ljubečih rok. Izkoristi to. Ko te Gospod vsak dan pobere s tal, se ga okleni z vso svojo močjo in položi svojo ubogo glavo na njegove odprte prsi, da boš ponorel od bitja njegovega ljubeznivega srca.

V trenutkih obupa, ki jih povzročajo tvoja sebičnost, tvoji padci, tvoja — morda le navidezna — umikanja, se ti pogosto zdi, da si v sebi zlomil nekaj, kar ima veliko vrednost (svoje posvečenje).

Ne skrbi: uporabi v nadnaravnem življenju pametni način, ki se ga za rešitev podobnih težav poslužujejo preprosti otroci.

Včasih se zgodi, da otroci — največkrat zaradi nerodnosti — razbijejo kakšno stvar, ki jo je oče še posebej cenil. Zelo jim je žal, morda celo zajokajo, nato pa svojo žalost potolažijo pri lastniku predmeta, ki so ga s svojo nerodnostjo razbili. In oče pozabi na vrednost polomljenega predmeta — čeprav je velika — in poln nežnosti ne samo oprosti, temveč tolaži in spodbuja otroka. — Nauči se kaj iz tega.

Oddaljil si se od poti in nisi se vrnil, ker te je bilo sram. — Bilo bi bolj razumljivo, da bi te bilo sram, ker se nisi poboljšal.