Seznam točk

Razočaran si. — Ves si potrt. Ljudje so te krepko poučili! — Mislili so, da jih ne potrebuješ, kar sipali so ti ponudbe. Verjetnost, da bi ti morali gmotno pomagati — nekaj drobiža — je prijateljstvo spremenila v brezbrižnost.

— Zaupaj le Bogu in tistim, ki so po Njem združeni s tabo.

Navadno so ljudje precej neradodarni s svojim denarjem, si napisal. Najprej razgovori, glasno navdušenje, obljube, načrti. — Ko pa se je treba žrtvovati, so redki tisti, ki priskočijo na pomoč. In če že, hočejo v zameno zabavo — ples, srečelov, kino, družabni večer — ali objavo in seznam daril v časopisu.

— Slika je žalostna, a so tudi izjeme: tudi sam pri dajanju miloščine ne dopusti, da leva roka ve, kaj dela desna.

Misliš, da nisi … nič. — Ostali pa da so naredili in še delajo čuda v organizacijah, časopisih, propagandi. — Imajo vsa sredstva, ti pa nimaš prav nobenega … Dobro: spomni se Ignacija. Bil je nevednež med doktorji v Alcalá. — Reven, najrevnejši izmed študentov v Parizu. — Preganjan, obrekovan …

Takšna je pot: ljubi, veruj in trpi! Tvoja ljubezen, tvoja vera in tvoj križ so nezmotljiva sredstva, ki bodo udejanjila in ovekovečila apostolsko hrepenenje, ki ga nosiš v svojem srcu.

Ko kdo išče zgolj Boga, lahko za uspeh pri apostolskem delu udejanji načelo, ki ga je postavil naš dobri prijatelj: “Porabimo to, kar moramo, čeprav dolgujemo to, kar porabimo.”

Naj te ne skrbijo gospodarske težave, ki grozijo tvojemu apostolskemu delovanju. — Povečaj zaupanje v Boga, stori vse, kar je v tvoji človeški moči in videl boš, da denar kmalu ne bo več nikakršen problem!

Ne odlagaj dela, ker nimaš dovolj sredstev: začnemo, kakor moremo. — Z rabo nastane organ. Nekateri, ki na začetku niso dobro služili, postanejo koristni. Pri drugih je treba narediti kirurško operacijo, čeprav ta boli — svetniki so bili dobri “kirurgi”! Potem pa je treba nadaljevati.