Seznam točk

Ugaja mi, da živiš tisto “hrepeneče zadoščevanje”: Svet! si mi rekel. — Dobro. Toda na prvem mestu naj bodo tvoja nadnaravna družina in družina po rodu ter ljudje te dežele, ki je naša domovina.

Biti “katoličan” pomeni bolj kot kdorkoli ljubiti svojo domovino. Obenem pa si privzeti tudi plemenita prizadevanja vseh drugih dežel. Koliko francoske slave je lastne tudi meni! In prav tako je ponos Nemcev, Italijanov, Angležev, … Američanov, Azijcev in Afričanov tudi moj ponos.

— Katoličan: veliko srce in širina duha.

Vztrajaj v natančnem izpolnjevanju sedanjih obveznosti. — To delo — skromno, enolično, nepomembno — je molitev, prenesena v dejanja, ki te pripravljajo na prejem milosti za drugo delo — veličastno, raznoliko in pomembno —, o katerem sanjaš.

Hrabri otrok, zakriči: Kolikšna je bila ljubezen Terezije Avilske! — Kolikšna je bila gorečnost Frančiška Ksaverija! — Kako občudovanja vreden mož je bil sveti Pavel! — O, Jezus, jaz … te ljubim bolj kot Pavel, Frančišek in Terezija!

Pišeš mi: “Zdi se, da se bo naša velika želja, da bi ‘stvar’ krenila in se razširila, spremenila v nepotrpežljivost. Kdaj bo prišla na plan, kdaj se bo dogodil veliki preboj? … Kdaj bo svet naš?”

In dodajaš: “Želja ne bo zaman, če si damo duška s tem, da ‘pritiskamo’ na Gospoda. Tako bomo čudovito izkoristili čas.”

Dobro razumem tvoje muke, ko med vsiljeno nedejavnostjo razmišljaš o delu, ki ga je treba opraviti. — Tvoje srce je tako veliko, da je zanj premajhen cel svet, pa ga je vseeno treba prilagoditi … drobnemu uradniškemu delu.

Toda za kdaj hranimo naš “fiat”? …