Seznam točk
Tvoj značaj je nestanoviten: prav v vse vtakneš svoj nos! Biti hočeš sol za prav vsako jed … In — ne jezi se, ker bom rekel kar naravnost — nisi ravno najboljša sol, saj se ne moreš kot sol raztopiti in postati neopazen.
Manjka ti duh požrtvovalnosti. Preveč je v tebi duha radovednosti in razkazovanja.
Primerne besede, šala, ki ni prišla iz tvojih ust; prijazen nasmeh temu, ki te moti; tišina pred krivično obsodbo; dobrohoten pogovor z nadležneži in vsiljivci; vsakodnevno razumevanje za zoprne in nadležne podrobnosti ljudi, s katerimi živiš … Vztrajnost v vsem tem je pristna notranja odpoved.
Noben ideal se ne uresniči brez žrtve. — Odpovej se sebi. — Kako lepo je biti žrtev!
Izpijmo kelih trpljenja tega bednega sedanjega življenja do poslednje kaplje. — Kaj pomeni trpeti deset, dvajset, petdeset let, … če so potem nebesa za zmeraj, za zmeraj?
— In predvsem — bolje od že navedenega razloga, “propter retributionem” —, kaj pomeni trpeti, če trpimo zato, da tolažimo, da ugajamo našemu Gospodu Bogu, v duhu zadoščevanja, združeni z Njim na križu, skratka, če trpimo iz ljubezni? …
Treba se je povsem predati, treba se je povsem odpovedati sebi: žrtev mora zgoreti v ognju.
Kako malo velja pokora brez stalnega mrtvičenja!
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/camino/42067/ (9. Maj. 2024)