Seznam točk

Uporabljaj tiste svete “človeške spretnosti”, ki sem ti jih svetoval, da ne izgubiš božje navzočnosti: molitvene vzklike, obujanja ljubezni in zadoščevanja, duhovna obhajila, poglede na podobo naše Gospe …

Tišina je kot vratar notranjega življenja.

Tvoj križ. — Kot kristjan bi moral vedno nositi križ s seboj. Ga položiti na svojo delovno mizo. Ga poljubiti, preden greš počivat in ko se zbudiš, in ga poljubiti tudi takrat, ko se tvoje ubogo telo upre tvoji duši.

Božična pobožnost. — Prav nič se mi ne zdi smešno, ko vidim, da gradiš jaslice in postavljaš preproste figure okoli hlevčka. — Še nikoli se mi nisi zdel bolj možat kot zdaj, ko si podoben otroku.

Ne želi si, da bi bil kot pozlačena vetrnica na veliki stavbi: naj se še tako blešči in naj bo še tako visoka, nič ne pripomore k trdnosti stavbe.

— Ko bi le bil kot star kamen, ki je skrit v temeljih, pod zemljo, kjer te nihče ne vidi: zaradi tebe se hiša ne bo podrla.

Pišeš mi: “Zdi se, da se bo naša velika želja, da bi ‘stvar’ krenila in se razširila, spremenila v nepotrpežljivost. Kdaj bo prišla na plan, kdaj se bo dogodil veliki preboj? … Kdaj bo svet naš?”

In dodajaš: “Želja ne bo zaman, če si damo duška s tem, da ‘pritiskamo’ na Gospoda. Tako bomo čudovito izkoristili čas.”

Dobro razumem tvoje muke, ko med vsiljeno nedejavnostjo razmišljaš o delu, ki ga je treba opraviti. — Tvoje srce je tako veliko, da je zanj premajhen cel svet, pa ga je vseeno treba prilagoditi … drobnemu uradniškemu delu.

Toda za kdaj hranimo naš “fiat”? …