Seznam točk
Tiste besede, ki so te med molitvijo prizadele, si vtisni v spomin ter jih čez dan večkrat počasi izgovarjaj.
Nekoč si mi rekel, da si kot pokvarjena ura, ki zvoni ob nepravem času: v času molitve si hladen, suh in pust; ko pa najmanj pričakuješ, na ulici, med vsakodnevnimi opravki, sredi mestnega hrupa in vrvenja, v delovni tišini svojega dela, pa se zalotiš med molitvijo … Ob nepravem času? Morda, a ne zanemari tega bitja svoje ure. — Duh veje, kjer hoče.
Madridska fronta. Kakšnih dvajset oficirjev v plemeniti in veseli družbi. Zasliši se pesem, še ena in za njo še ena.
Tisti mladi poročnik z rjavimi brki je slišal le prvo:
“Razdeljenega srca
ne želim, ga nočem;
če pa dam ti svoje,
dam ti vsega, celega.”
“Kakšen odpor, da bi dal vse svoje srce!”
— In molitev je stekla v mirnem in širokem toku.
Človek molitve je rekel: naj bo Jezus v namenih naš cilj, v čustvih naša ljubezen, v besedah naš predmet, v dejanjih naš zgled.
Si kdaj videl, kako se zahvaljujejo otroci?
— Posnemaj jih in tako kot oni v dobrem in slabem reci Jezusu: “Kako si dober! Kako dober …”
Ta resnično občuteni vzklik je pot otroštva, ki te bo pripeljala k miru, s pravo mero smeha in joka, a brez mere v ljubezni.
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/camino/41988/ (11. Maj. 2024)