Seznam točk

Napuh? — Čemu? … Kmalu — čez nekaj let, dni — boš kup smrdljive mrhovine: črvi, zaudarjajoča tekočina, zamazane cunje mrtvaškega prta … in nihče na zemlji se ne bo več spomnil nate.

Če si apostol, bo smrt zate dobra prijateljica, ki ti lajša pot.

Si videl, kako v žalostnem jesenskem popoldnevu odpada suho listje z drevesa? Tako padajo vsak dan duše v večnost: nekega dne boš tudi ti odpadli list.

Nisi slišal s kakšno žalostjo se posvetni ljudje pritožujejo, da “vsak dan, ki mine, pomeni malo umreti”?

Jaz pa ti pravim: veseli se, apostolska duša, kajti z vsakim dnem, ki mine, si bliže Življenju.

“Druge ljudi” smrt zavira in plaši. — Nas pa smrt —Življenje — vzpodbuja in nam daje novih moči.

Zanje smrt pomeni konec, za nas začetek.

Ne boj se smrti. — Že zdaj jo velikodušno sprejmi …, ko bo Bog hotel …, kakor bo Bog hotel …, kjer bo Bog hotel. — Nikar ne dvomi: prišla bo ob času, kraju in na način, ki je najbolj primeren … saj jo bo poslal Oče-Bog. — Dobrodošla bodi naša sestra smrt!

Kaj bo na svetu propadlo, če mene več ne bo, če bom umrl?

Vidiš, kako truplo drage osebe razpada in povzroča smrad? — To je torej lepo telo! — Opazuj ga in ugotovi, kaj iz tega sledi.

Zdi se mi nemogoče, da te ne bi presunile tiste podobe Valdésa Leala, kjer je toliko odlične mrhovine — škofje, vitezi — v polni gnilobi.

Kaj pa stokanje gandijskega vojvode: Nikoli več nočem služiti gospodarju, ki bi lahko umrl!

Govoriš mi o “junaški” smrti. — Se ti ne zdi, da je veliko bolj “junaško” umreti neopazno v dobri postelji, kot navaden meščan … a od bolezni, ki se imenuje ljubezen?

Če si apostol, ne boš umrl. — Zamenjal boš stanovanje in nič več.