Seznam točk

Ne reci: “Sem pač takšen … tak je moj značaj.” To je v resnici znak šibkosti tvojega značaja.

Bodi mož — “esto vir”.

Vedrost. — Zakaj bi se razburjal, če s svojo jezo žališ Boga, nadleguješ bližnjega, se sam vznejevoljiš … in moraš na koncu še pomiriti svojo jezo?

To, kar si rekel, povej z drugačnim tonom in brez jeze, pa bodo tvoje trditve dobile večjo moč, predvsem pa z njimi ne boš žalil Boga.

Ne grajaj, dokler še čutiš jezo zaradi storjene napake. — Počakaj do naslednjega dne ali še dlje. — Potem pa po premisleku mirno le izrazi svojo grajo. — Z eno samo ljubeznivo besedo boš dosegel več kot po treh urah prerekanja. — Umeri svoj značaj.

Zadeneš ob značaj tega ali onega … Temu se je nemogoče izogniti, saj nisi zlatnik, ki bi ugajal vsem.

Poleg tega pa, kako bi brez teh trenj v odnosih z bližnjimi izgubil ostre in izstopajoče bodice — nepopolnosti, slabosti — svojega duha in prevzel urejene, gladke in zaokrožene oblike ljubezni, popolnosti?

Če bi imeli ti sam in tisti, ki živijo s tabo, mehak in posladkan značaj, se ne bi mogel posvetiti.

Ne prerekajte se. — Prepir navadno ne prinese svetlobe, ker jo zatemni strast.

Užaljenost je obrusila tvoj jezik. Molči!

Vedno ko začutiš, da v tebi vre ogorčenje, molči, pa čeprav je tvoja razburjenost povsem upravičena.

— Kajti kljub svoji molčečnosti poveš v takšnih trenutkih več, kot bi hotel.

Jezus … molči. — “Iesus autem tacebat.” — In zakaj ti govoriš, da bi se potolažil ali opravičil?

Molči. — V zaničevanju poišči veselje: vedno te bodo zaničevali manj, kot si zaslužiš.

— Mar lahko ti vprašaš: “Quid enim mali feci?” — Kaj sem hudega storil?

Te zmerjajo? — Ne jezi se, kot ti svetuje tvoj napuh. — Pomisli: kako zelo me ljubijo! Kaj vse so šele zamolčali!