Seznam točk
Vedrost. — Zakaj bi se razburjal, če s svojo jezo žališ Boga, nadleguješ bližnjega, se sam vznejevoljiš … in moraš na koncu še pomiriti svojo jezo?
To, kar si rekel, povej z drugačnim tonom in brez jeze, pa bodo tvoje trditve dobile večjo moč, predvsem pa z njimi ne boš žalil Boga.
Ne grajaj, dokler še čutiš jezo zaradi storjene napake. — Počakaj do naslednjega dne ali še dlje. — Potem pa po premisleku mirno le izrazi svojo grajo. — Z eno samo ljubeznivo besedo boš dosegel več kot po treh urah prerekanja. — Umeri svoj značaj.
Zadeneš ob značaj tega ali onega … Temu se je nemogoče izogniti, saj nisi zlatnik, ki bi ugajal vsem.
Poleg tega pa, kako bi brez teh trenj v odnosih z bližnjimi izgubil ostre in izstopajoče bodice — nepopolnosti, slabosti — svojega duha in prevzel urejene, gladke in zaokrožene oblike ljubezni, popolnosti?
Če bi imeli ti sam in tisti, ki živijo s tabo, mehak in posladkan značaj, se ne bi mogel posvetiti.
Ne prerekajte se. — Prepir navadno ne prinese svetlobe, ker jo zatemni strast.
Užaljenost je obrusila tvoj jezik. Molči!
Vedno ko začutiš, da v tebi vre ogorčenje, molči, pa čeprav je tvoja razburjenost povsem upravičena.
— Kajti kljub svoji molčečnosti poveš v takšnih trenutkih več, kot bi hotel.
Te zmerjajo? — Ne jezi se, kot ti svetuje tvoj napuh. — Pomisli: kako zelo me ljubijo! Kaj vse so šele zamolčali!
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/camino/41446/ (8. Maj. 2024)