Seznam točk
Požrešnost je začetek nečistosti.
Telesu je treba dati malo manj, kot potrebuje. Sicer postane izdajalec.
Požrešnost je grda razvada. — Se ti ne zdijo vsaj malo smešni in ravno toliko gnusni ti pomembni gospodje, ki sedijo ob mizi in resno kot v kakšnem obredu v svoje prebavne organe spravljajo maščobo, kakor da bi bil to “cilj”?
Pri mizi ne govori o hrani: to je neotesanost, ki zate ni primerna. — Govori o čem plemenitem — o duši ali o razumu — pa boš povzdignil to dolžnost.
Tistega dne, ko vstaneš od mize, ne da bi storil majhno dejanje mrtvičenja, boš jedel kot pogan.
Navadno ješ več, kot je potrebno. — In ta prenasičenost, ki te pogosto obtežuje in povzroča telesno neugodje, ti preprečuje, da bi okušal nadnaravne dobrine, in otopi tvoj razum.
Kako lepa krepost, tudi na zemlji, je zmernost!
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/book-subject/camino/41422/ (4. Maj. 2024)