Seznam točk

Ne prikrivam vam, da so v teh letih k meni prihajali posamezniki, ki so mi skrušeni od žalosti dejali: Oče, ne vem, kaj se dogaja z mano, utrujen sem in hladen; moja pobožnost, ki je bila prej tako gotova in preprosta, se mi zdi kot nekakšna komedija … Tistim, ki gredo skozi tako stanje, in vsem vam odgovarjam: Komedija? To je nekaj velikega! Gospod se igra z nami kakor Oče s svojimi otroki.

V Svetem pismu beremo: ludens in orbe terrarum — On se igra na vsem zemeljskem krogu. Toda Bog nas ne zapusti, saj takoj doda: deliciae meae esse cum filiis hominum, moje veselje je pri človeških otrocih. Gospod se igra z nami! In ko se nam zdi, da igramo nekakšno komedijo, ker se čutimo ledeno hladne in apatične; ko smo nezadovoljni in brez volje; ko nam je težko izpolnjevati naše dolžnosti in dosegati duhovne cilje, ki smo si jih zastavili, je prišel čas za premislek o tem, da se Bog igra z nami in pričakuje, da bomo znali pogumno in odločno uprizoriti svojo komedijo.

Brez pomislekov vam povem, da mi je Gospod včasih naklonil mnoge milosti, toda po navadi grem proti toku: še naprej sledim svojemu načrtu, ne zato, ker bi mi bilo to všeč, temveč zato, ker sem ga dolžan izpolnjevati, iz ljubezni. Toda Oče, ali je pred Bogom dopustno igrati komedijo? Ali ni to hinavščina? Pomiri se: zate je prišel trenutek, da nastopiš v človeški komediji z božanskim gledalcem. Vztrajaj, kajti Oče, Sin in Sveti Duh gledajo to tvojo komedijo; vse delaj iz ljubezni do Boga, da bi mu ugajal, čeprav je težko.

Kako lepo je biti božji komedijant! Kako lepo je igrati to komedijo iz ljubezni, z žrtvijo, brez kakršnegakoli osebnega zadoščenja, zato da bi ugajali našemu Očetu Bogu, ki se igra z nami. Ustopi se pred Gospoda in mu zaupaj: niti najmanj se mi ne da ukvarjati s tem, vendar bom to izročil zate. In zares zavihaj rokave ter opravi to delo, čeprav misliš, da je komedija. Blažena komedija! Zagotavljam ti: to ni hinavščina, kajti hinavci za svoje pantomime potrebujejo gledalce. Gledalci te naše komedije pa so — dovoli mi, da ti še enkrat ponovim — Oče, Sin in Sveti Duh; presveta devica Marija, sveti Jožef ter vsi angeli in svetniki nebes. Naše notranje življenje nima nobenega drugega spektakla razen tega: Kristus, ki prihaja mimo quasi in occulto.

Poleg tega bi vas želel spomniti, da nihče ne uide težnji po posnemanju drugih. Ljudje se ženejo, celo nezavedno, v stalnem prizadevanju, da bi drug drugega posnemali. In mi, bomo opustili povabilo k posnemanju Jezusa? Vsak posameznik se trudi, da bi se korak za korakom poistovetil s tem, kar ga privlači, z vzorom, ki ga je izbral zase. Glede na ideal, ki si ga vsakdo oblikuje, se pokaže njegov način ravnanja. Naš Učitelj je Kristus, Božji Sin, druga oseba presvete Trojice. S posnemanjem Kristusa dosegamo čudovito možnost, da smo deležni tega toka ljubezni, ki je skrivnost troedinega Boga.

Če se občasno ne čutite dovolj močne, da bi sledili Kristusovim stopinjam, izmenjajte nekaj prijateljskih besed s tistimi, ki so ga poznali od blizu, medtem ko je bival na tej naši zemlji. Na prvem mestu z Marijo, ki ga je za nas prinesla na svet. Z apostoli. Med tistimi, ki so na praznik prišli molit, je bilo tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, ga prosili in rekli: Gospod, radi bi videli Jezusa. Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta šla in povedala Jezusu. To nas spodbuja, ali ne? Tisti tujci si niso upali predstaviti se učitelju, zato so poiskali dobrega posrednika.

Začeli smo s preprostimi, čudovitimi ustnimi molitvami, ki smo se jih naučili v otroštvu in ki jih nikdar nočemo opustiti. Molitev, ki se je pričela s to otroško prostodušnostjo, se zdaj odvija v širokem, umirjenem in zanesljivem toku, ker gre v korak s prijateljstvom z Njim, ki je rekel: Jaz sem pot. Če tako ljubimo Kristusa, če se z nadnaravno smelostjo zatekamo v odprtino, ki jo je sulica napravila v njegovi strani, se bo izpolnila Učiteljeva obljuba: Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil; prišla bova k njemu in prebivala pri njem.

Torej mora srce razločevati in častiti vsako od božjih oseb. Na neki način je kot odkritje, do katerega pride duša v nadnaravnem življenju, kakor odkritja otročička, ki postopoma odpira oči življenju. Ljubeče se zabava z Očetom in s Sinom in s Svetim Duhom; z lahkoto se podredi delovanju poživljajočega Tolažnika, ki se nam daje, ne da bi si to zaslužili: nadnaravni darovi in kreposti!