Seznam točk

V tej tkanini, v tem delovanju krščanske vere so kakor dragulji vpletene ustne molitve. To so božji obrazci: Oče naš …, Zdrava Marija …, Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Tista krona hvalnic Bogu in naši Materi, združenih v rožnem vencu, ter še mnogo, mnogo drugih molitev, polnih pobožnosti, ki so jih naši bratje kristjani molili že od začetka.

Sveti Avguštin ob razlaganju neke vrstice iz Psalma 85 — O Gospod, izkaži mi milost, saj ves dan kličem k tebi — pravi: “Z izrazom ves dan je mišljen ves čas, brez prestanka … En sam človek doseže vse do konca sveta; kajti kličejo isti Kristusovi udje, nekateri že počivajo v Njem, drugi kličejo k njemu sedaj in drugi bodo molili, ko bomo mi umrli, in po njih bodo molitev nadaljevali še drugi.” Vas ne gane možnost, da smo udeleženi v tem češčenju Stvarnika, ki traja skozi stoletja? Kako velik je človek, ko se prepozna kot od Boga ljubljena ustvarjenina in se zateka k Njemu, tota die, v vsakem trenutku svojega zemeljskega romanja!

Poglejte, za našo Mater sveto Marijo bomo vedno ostali majhni, kajti ona nam odpira pot do nebeškega kraljestva, ki bo dano tistim, ki postanejo kakor otroci. Od naše Gospe se ne smemo nikdar oddaljiti. Kako jo bomo častili? Tako da bomo z njo v živem odnosu, tako da se bomo z njo pogovarjali, ji izkazovali našo ljubezen, v srcu premišljevali prizore iz njenega življenja na zemlji, ji pripovedovali o naših bojih, o naših uspehih in o naših porazih.

Tako odkrijemo — kakor da bi jih prvikrat izgovarjali — pomen marijanskih molitev, ki so se vedno molile v Cerkvi. Kaj je Zdrava Marija ali Angel Gospodov drugega kot goreče hvaljenje Božjega materinstva? In v svetem rožnem vencu — tej sijajni pobožnosti, ki je nikoli ne bom nehal priporočati vsem kristjanom — grejo skozi naš um in skozi naše srce skrivnosti čudovitega Marijinega življenja, ki so ravno temeljne skrivnosti vere.

Kako bi v nas zrasle nadnaravne kreposti, če bi nam uspelo resnično biti v stiku z Marijo, ki je naša Mati! Naj nas ne moti, če ji ves dan — s srcem, besede niso potrebne — ponavljamo drobne molitve, molitvene vzklike. Krščanska pobožnost je mnoge izmed teh gorečih slavilnih besed zbrala v litanijah, ki spremljajo molitev rožnega venca. Vsakdo pa jih lahko svobodno razširi, ji kliče z novimi izrazi hvale in ji pove tisto, česar si zaradi svetega sramu, ki ga Ona razume in odobrava, ne bi drznil izreči na glas.

Za konec ti svetujem, da če tega še nisi storil, sam po lastni izkušnji odkriješ Marijino materinsko ljubezen. Ni dovolj vedeti, da je Ona Mati, to upoštevati in tako o Njej govoriti. Je tvoja Mati in ti si njen otrok; ljubi te tako, kot če bi bil njen edini otrok na tem svetu. Ravnaj temu primerno: povej ji vse, kar se ti zgodi, izkazuj ji čast, ljubi jo. Nihče ne bo namesto tebe opravil tega tako dobro kot ti, če tega ne storiš.

Če se podaš na to pot, ti zagotavljam, da boš kmalu našel vso Kristusovo ljubezen, in videl boš, kako boš postal deležen nedojemljivega življenja Boga Očeta, Boga Sina in Boga Svetega Duha. Prejel boš moč za dovršeno izpolnjevanje božje volje, navdala te bo želja po služenju vsem ljudem. Postal boš tak kristjan, o kakršnem včasih sanjaš: velikodušen v delih ljubezni in pravičnosti, vesel in srčen, razumevajoč do drugih in zahteven do samega sebe.

To, in nič drugega kot to, je moč naše vere. Obrnimo se k sveti Mariji, ona nas bo spremljala s stalnim in gotovim korakom.

Kako bomo lahko premagali te ovire? Kako se bomo mogli utrditi v odločnosti, ki se nam začenja dozdevati zelo težka? Tako da se bomo navdihovali pri vzoru, ki nam ga kaže presveta Devica Marija, naša Mati: nadvse široka pot, ki neobhodno pelje preko Jezusa.

Da bi se približali Bogu, se moramo podati na pravo pot, ki je Kristusova presveta človeškost. Zaradi tega vedno priporočam branje knjig, ki opisujejo Gospodovo trpljenje. Ti spisi, navdani z iskreno pobožnostjo, nam pred oči postavljajo Božjega Sina, človeka kakor mi in resničnega Boga, ki ljubi in v svojem mesu trpi za zveličanje sveta.

Pomislite na eno izmed najbolj zakoreninjenih molitev med kristjani, na sveti rožni venec. Cerkev nas spodbuja h kontemplaciji skrivnosti, da bi se v naš um in v našo domišljijo skupaj z veseljem, trpljenjem in slavo svete Marije vtisnil neverjetni Gospodov zgled, v njegovih tridesetih letih skritosti, v njegovih treh letih oznanjevanja, v njegovem sramotnem trpljenju in v njegovem slavnem vstajenju.

Slediti Kristusu: v tem je skrivnost. Spremljati ga tako od blizu, da bomo živeli z Njim, kakor prvih dvanajst učencev; tako od blizu, da se bomo poistovetili z Njim. Brez odlašanja bomo pritrdili, če le nismo postavljali ovir milosti, da smo si oblekli našega Gospoda Jezusa Kristusa. Gospod se kakor v ogledalu odseva v našem ravnanju. Če je ogledalo takšno, kot mora biti, bo odsevalo preljubeznivo podobo našega Odrešenika, ne da bi jo popačilo, ne da bi iz nje naredilo karikaturo. In drugi ljudje bodo imeli možnost, da ga občudujejo, da mu sledijo.