II. postaja: Jezus vzame križ na svoje rame

Zunaj mesta, severozahodno od Jeruzalema, je majhen grič. Golgota se imenuje po aramejsko; locus Calvariae po latinsko: kraj lobanje ali Kalvarija.

Jezus se nemočen prepusti v izvršitev obsodbe. Nič mu ne bo prihranjeno in na njegova ramena pade breme sramotnega križa. Toda križ bo po ljubezni postal prestol njegovega veličastva.

Prebivalci Jeruzalema in tujci, ki so prišli obhajat pasho, se gnetejo po mestnih ulicah, da bi videli Jezusa Nazarečana, judovskega kralja. Hrup glasov in občasno kratki premolki, morda takrat, ko se Kristus komu zazre v oči:

— Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj (Lk 9,23).

S kakšno ljubeznijo Jezus objame les, ki mu prinaša smrt!

Ali ni res, da si srečen in da minejo vse skrbi, vse telesne in duševne bolečine, kakor hitro se prenehaš bati križa, tega, kar ljudje imenujejo križ, ko s svojo voljo sprejmeš voljo Boga?

Zares prijeten in ljubezniv je Jezusov križ. Tam stiske ne štejejo več; samo še veselje, ker vemo, da smo soodrešitelji skupaj z njim.

Točke za premišljevanje

1. Spremstvo se pripravlja … Zasramovani Jezus je tarča posmeha vseh, ki ga obdajajo. On, ki je hodil po svetu in delal samo dobro ter vse ljudi ozdravljal njihovih bolezni (prim. Apd 10,38).

Njega, dobrega Učitelja, ki je prišel naproti nam, ki smo bili daleč, peljejo na morišče.

2. Kakor za praznik so pripravili spremstvo, dolg sprevod. Sodniki hočejo okusiti slast svoje zmage s počasnim in neusmiljenim trpinčenjem.

Jezusa ne bo doletela hitra smrt … Dan mu je čas, da se bolečina in ljubezen še naprej istovetita s preljubo voljo Očeta. Ut facerem voluntatem tuam, Deus meus, volui, et legem tuam in medio cordis mei (Ps 39,9). Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli, tvoja postava je v mojem srcu.

3. Kolikor bolj boš Kristusov, toliko več boš imel milosti za učinkovitost na zemlji in večno srečo.

Vendar se moraš odločiti za pot izročitve: križ na ramenih, z nasmehom na ustnicah, z lučjo v tvoji duši.

4. V sebi slišiš: “Kako težak je ta jarem, ki si ga svobodno sprejel!” … To je hudičev glas; bisaga … tvojega napuha.

Prosi Gospoda za ponižnost in tudi ti boš razumel tiste Jezusove besede: Iugum enim meum suave est, et onus meum leve (Mt 11,30), ki jih jaz rad takole svobodno prevajam: moj jarem je svoboda, moj jarem je ljubezen, moj jarem je edinost, moj jarem je življenje, moj jarem je učinkovitost.

5. V okolju je navzoč neke vrste strah pred križem, pred Gospodovim križem. V resnici so začeli imenovati križ vse neprijetne reči, ki se zgodijo v življenju in jih ne znajo nositi s čutom božjih otrok, z nadnaravnim pogledom. Odstranjujejo celo križe, ki so jih naši dedje postavili ob poteh …!

Z Jezusovim trpljenjem je križ prenehal biti simbol kazni in je postal znamenje zmage. Križ je razpoznavno znamenje Odrešenika, in quo est salus, vita et resurrectio nostra, tam je naša rešitev, naše življenje in naše vstajenje.

To poglavje v drugem jeziku