XIII. postaja: Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje

Poleg križa stoji, potopljena v žalost, Marija. Ob njej Janez. Vendar je že pozno in judje pritiskajo, da bi Gospoda spravili od tam.

Potem ko od Pilata pridobi dovoljenje, ki ga rimski zakon zahteva za pokop obsojenih, pride na Kalvarijo član vélikega zbora po imenu Jožef, dober in pravičen mož, doma iz Arimateje. On ni soglašal z obsodbo niti z ravnanjem ostalih. Nasprotno, bil je med tistimi, ki pričakujejo božje kraljestvo (prim. Lk 23,50-51). Z njim pride tudi Nikodem, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinese okrog sto funtov zmesi mire in aloje (Jn 19,39).

Onadva nista bila javno znana kot Učiteljeva učenca; nista bila navzoča pri velikih čudežih niti ga nista spremljala pri njegovem zmagoslavnem prihodu v Jeruzalem. Zdaj, v težkem trenutku, ko so drugi zbežali, pa se brez strahu zavzameta za svojega Gospoda.

Vzameta Jezusovo telo in ga položita v naročje njegovi presveti Materi. Marijina bolečina se obnovi.

— Kam je šel tvoj ljubi, najlepša med ženami? Kam se je obrnil tvoj ljubi, da ga bomo iskale s teboj? (Vp 5,17).

Presveta Devica je naša Mati in je nočemo niti ne moremo pustiti same.

Točke za premišljevanje

1. Prišel je odrešit svet, njegovi pa so ga zatajili pred Pilatom.

Pokazal nam je pot dobrote, pa so ga odvlekli proti Kalvariji.

V vsem je bil zgled, pa so imeli raje morilca in razbojnika.

Rojen je bil, da bi odpuščal, pa ga — brez razloga — obsodijo na smrt.

Prišel je po stezi miru, pa so mu napovedali vojno.

Bil je Luč, pa so ga izročili oblasti teme.

Prinašal je ljubezen, pa so mu plačali s sovraštvom.

Prišel je, da bi bil Kralj, pa so ga kronali s trnjem.

Postal je služabnik, da bi nas osvobodil greha, pa so ga pribili na križ.

Utelesil se je, da bi nam dal življenje, mi pa smo mu vrnili s smrtjo.

2. Ne razumem tvojega gledanja na kristjana.

Misliš, da je pravično, da je Gospod umrl na križu, ti pa si zadovoljen z “životarjenjem”?

Je to “životarjenje” strma in ozka pot, o kateri je govoril Jezus?

3. Ne dopuščaj malodušja v svojem apostolatu. Nisi propadel, kakor tudi Kristus ni propadel na križu. Pogum! … Pojdi naprej proti toku, pod varstvom Marijinega materinskega in prečistega srca: Sancta Maria, refugium nostrum et virtus! Ti si moje pribežališče in moja moč.

Bodi miren. Veder … Bog ima na zemlji zelo malo prijateljev. Ne beži od tega sveta. Ne beži pred težo dni, čeprav se včasih tako vlečejo.

4. Če hočeš biti zvest, bodi ves Marijin.

Naša Mati — od angelovega oznanjenja pa do smrtnega boja pod križem — ni imela ne drugega srca ne drugega življenja kakor Jezus.

Zateci se k Mariji z nežno pobožnostjo otroka in ona ti bo pridobila to vdanost in odpoved, ki si ju želiš.

5. “Ne veljam nič, ne morem nič, nimam nič, nisem nič …”

Ti pa si se vzpel na križ, da bi si lahko jaz prilastil tvoje neskončne zasluge. In tam tudi zberem — moje so, saj sem njen otrok — zasluge Božje Matere in svetega Jožefa. Polastim se kreposti svetnikov in številnih tebi predanih duš …

Nato s pogledkom preletim svoje življenje in si rečem: O, moj Bog, to je noč, polna teme! Le kdaj pa kdaj zažari kakšen utrinek, zaradi tvojega velikega usmiljenja in mojega skromnega odziva … Vse to ti izročam, Gospod; drugega nimam.

To poglavje v drugem jeziku