Kje je Jezus? — Marija, Otrok! … Kje je?

Marija joka. — Zaman sva ti in jaz tekla od ene skupine do druge, od karavane do karavane: niso ga videli. — Jožef, po tem, ko se je zaman trudil zadrževati solze, joka tudi on … In ti … in jaz.

Ker sem okoren služabniček, bridko jokam in tožim nebu in zemlji …, za tistikrat, ko sem Ga izgubil po lastni krivdi in nisem jokal.

Jezus, da bi Te nikdar več ne izgubil … Takrat nas združujeta sramota in bolečina, kakor nas je združil greh, in . iz globine našega bitja prihajajo vzdihi globokega kesanja in goreče besede, ki jih pero ne more in ne sme zapisati.

Ko pa se potolaživa ob veselju, ker sva našla Jezusa — tri dni ga ni bilo! — sredi razprave z učitelji Izraela (Lk 2, 46), bo v tvoji in moji duši ostala globoko vtisnjena dolžnost, da zapustiva svoje domače, da bi služila nebeškemu Očetu.