Sedaj Učitelj poučuje svoje učence: odprl jim je razum, da bi razumeli Pisma, ter jih postavi za priče svojega življenja in svojih čudežev, svojega trpljenja in smrti ter slave svojega vstajenja. (Lk 24, 45.48)

Nato jih pelje proti Betaniji, povzdigne roke in jih blagoslavlja. — Medtem pa se loči od njih, dviguje se v nebo (Lk 24, 50), dokler ga oblak ne zakrije. (Apd 1, 9)

Jezus je šel k Očetu. — Dva angela v belih oblačilih se nam približata in nam rečeta: Možje Galilejci, kaj gledate v nebo? (Apd 1, 11)

Peter in ostali se vrnejo v Jeruzalem — cum gaudio magno — v velikem veselju. (Lk 24, 52) — Pravično je, da Kristusova sveta človeškost prejme poklon, vzklikanje in češčenje vseh angelskih zborov in vse množice blaženih v slavi.

Ti in jaz pa se čutiva kakor osirotela: žalostna sva, a se zatečeva k Mariji po tolažbo.