Kako se ob trčenju z grenko nepravičnostjo tega življenja poštena duša veseli, ko pomisli na večno Pravičnost svojega večnega Boga!

— In kljub poznavanju lastne bede ji z učinkovito željo uide Pavlov vzklik: “Non vivo ego” — zdaj ne živim jaz, Kristus živi v meni in živel bo večno.