Josemaría Escrivá Obras
859

Izredno srečen si. Včasih, ko se zaveš, da kak božji otrok Boga zapusti, občutiš — sredi svojega intimnega miru in veselja — ljubečo bolečino, grenkobo, ki ne razburja niti ne vznemirja.

— Dobro, toda ... uporabi vsa človeška in nadnaravna sredstva zato, da bo reagiral ... in z gotovostjo zaupaj v Jezusa Kristusa! Tako se vode vselej vrnejo v svojo strugo.

Nazaj Izpis poglavja Naprej