Pomladil si se! Zares, opažaš, da te je stik z Bogom v kratkem času vrnil v preprosto in srečno dobo mladosti, celo v gotovost in radost duhovnega otroštva — brez otročarij … Ozreš se naokrog in ugotoviš, da se drugim dogaja ravno to: minevajo leta od njihovega srečanja z Gospodom in skupaj z zrelostjo se krepita neizbrisna mladost in veselje. Ne izgledajo mladi, temveč so mladi in veseli!

To dejstvo notranjega življenja duše privlači, utrjuje in prevzame. Dnevno se za to zahvaljuj “ad Deum qui laetificat iuventutem” — Bogu, ki tvojo mladost navdaja z veseljem.