Nepotrpežljiva in neurejena skrb za poklicno vzpenjanje lahko zakriva samoljubje pod pretvezo “služenja dušam”. Lažnivo — natanko tako kot sem zapisal — si ustvarjamo opravičila, da ne smemo zamuditi določenih priložnosti, določenih ugodnih okoliščin …

Obrni svoj pogled k Jezusu: On je “Pot”. Tudi v času njegovih skritih let so se pojavljale priložnosti in “zelo ugodne” okoliščine, ko bi lahko predčasno začel s svojim javnim življenjem. Pri dvanajstih letih, na primer, ko so se učitelji postave čudili njegovim vprašanjem in njegovim odgovorom … Toda Jezus Kristus izpolni voljo svojega Očeta in čaka: uboga!

— Kadar se vsiljujejo takšni vzgibi — morda tudi želje po prebegu —, takrat ne izgúbi tiste svete ambicije, da cel svet privedeš k Bogu, in spomni se, da si tudi ti na vrsti, da ubogaš in se ukvarjaš s tistim skritim, nič kaj sijajnim opravilom, dokler ti Gospod ne naroči česa drugega: On ima svoj čas in svoja pota.