Zanj je nastopil trenutek trde preizkušnje in žalosten je prišel k tebi.

— Se spomniš? Za njega — prijatelja, ki ti je dajal “razumne” nasvete — je bil tvoj pristop le utopija, sad popačenih idej, zvijačno pridobivanje naklonjenosti in … podobne “bistroumnosti”.

— “Ta izročitev Gospodu,” je obsojal, “je nenormalno stopnjevanje verskega čustva do skrajnosti.” In v svoji ubogi logiki je mislil, da se je med tebe in tvojo družino vrinil tujec: Kristus.

Sedaj je razumel, kar si mu tolikokrat ponovil: Kristus nikdar ne ločuje duš.