Pisal si mi: Naši skupini se je pridružil mlad fant, ki je potoval proti severu. Bil je rudar.

Zelo lepo je pel in se je priključil našemu zboru. Molil sem zanj, dokler nismo prispeli do njegove postaje. Ob slovesu je dejal: “Kako rad bi z vami nadaljeval pot!”

— Takoj sem se spomnil na “Mane nobiscum!” — Ostani z nami, Gospod! — in znova sem ga z vero prosil, da bi drugi “videli njega” v vsakem izmed nas, spremljevalcev na “njihovi poti”.