Hinavščina

Hinavščina vedno vodi ljudi, ki jo gojijo, k življenju grenkega in zamerljivega mrtvičenja.

Ob predlogih, kakršen je bil Herodov: “Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit,” prosímo Svetega Duha za njegovo pomoč, da nas obvaruje “zaščite ali dobrih obljub” navideznih dobrohotnežev.

— Ne bo nam manjkalo Tolažnikove luči, če kakor modri z Vzhoda iščemo resnico in govorimo iskreno.

Je nekaterim nadležno, ker stvari jasno poveš?

— Morda živijo z motno vestjo in jo morajo na ta način zakriti.

— Vztrajaj v svojem ravnanju, da jim pomagaš reagirati.

Dokler zlonamerno tolmačiš namene drugih, nimaš pravice zahtevati, da so ljudje razumevajoči do tebe.

Neprestano govoriš, da je treba popravljati, da je potrebno reformirati. Prav … reformiraj se sam — to zares potrebuješ — in že boš začel z reformo!

Do tedaj pa ne bom verjel tvojim prenovitvenim razglasom.

Nekateri so tako farizejski, da … se pohujšujejo, ko slišijo, da drugi ponavljajo natančno isto, kar so poprej slišali iz njihovih ust.

Tako si vsiljiv, da se zdi, kot da te zaposluje samo poizvedovanje o življenju bližnjega. Ko pa se nazadnje spotakneš ob dostojnega človeka odločne volje, ki ti zapre pot, se javno pritožuješ, kot da bi te užalil.

— Tako daleč sega tvoja nesramnost in popačena vest v tebi … in v mnogih ljudeh.

Z eno samo potezo si hočeš prilastiti “poštenost” pravega mnenja in neplemenite “prednosti” mnenja, ki je temu nasprotno …

— To se v kateremkoli jeziku imenuje dvoličnost.

Kakšna dobrota!! … — Pripravljeni so “odpuščati” to, kar si zasluži samo hvalo.

Stara ukana je to, da se preganjalec razglaša za preganjanega … — Ljudje so to že pred mnogimi leti obsodili z jasnim španskim rekom: Vrže kamen in si nadene obvezo.

Je res, da je — na žalost — veliko število takih, ki se s svojim obrekovanjem pregrešijo zoper pravičnost, potem pa se sklicujejo na ljubezen in poštenost, da se njihova žrtev ne bi mogla braniti?

Žalosten je ekumenizem na ustnicah katoličanov, ki grdo ravnajo z drugimi katoličani!

Kako zmotno pojmovanje nepristranskosti! Osebe ali dejavnosti jemljejo pod drobnogled z iznakaženimi lečami lastnih pomanjkljivosti in s kislo nesramnostjo kritizirajo oziroma si dovoljujejo prodajati nasvete.

— Konkreten sklep: kadar druge popravljamo ali jim svetujemo, govorimo v božji navzočnosti ter te besede uresničujemo v lastnem ravnanju.

Nikoli se ne zatekaj k metodi — vselej obžalovanja vredni —, ki bi organizirala obrekljive napade na kogarkoli … Še manj pa v imenu moralizatorskih nagibov, ki nikdar ne upravičujejo nemoralnega dejanja.

Ne moreš dajati nasvetov brezstrastno niti s čistim namenom, če ti je nadležno ali se ti zdi dokaz za nezaupanje, da poslušajo tudi druge ljudi preizkušene izobrazbe in pravilnega nauka.

— Če te — kot zagotavljaš — zares zanima dobro duš ali potrditev resnice, zakaj si potem užaljen?

Marija niti Jožefu ne sporoči skrivnosti, ki jo je Bog uresničil v njej. — Da bi se mi navadili, da ne govorimo lahkotno, temveč usmerimo svoje veselje in žalost po pravi strugi, brez da bi iskali hvalo ali sočutje drugih. “Deo omnis gloria!” — Vse za Boga!

Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
To poglavje v drugem jeziku