Iskrenost

Kdor svojemu voditelju prikrije kakšno skušnjavo, si deli skrivnost s hudičem. — Postal je sovražnikov prijatelj.

Prah in zaslepljenost določenega padca te vznemirjata in lotevajo se te misli, ki te hočejo oropati miru.

— Si šel v solzah iskat olajšanja pri Gospodu in v zaupnem pogovoru z bratom?

Iskrenost: z Bogom, z voditeljem, s tvojimi brati ljudmi. — Tako sem gotov tvojega vztrajanja.

Sredstvo za odkritost in preprostost? … Poslušaj in premišljuj te Petrove besede: “Domine, Tu omnia nosti …” — Gospod, Ti vse veš!

“Kaj naj povem?” me sprašuješ, ko začneš odpirati svojo dušo. In z gotovostjo v vesti ti odgovarjam: na prvem mestu tisto, kar si želiš, da se ne bi izvedelo.

Pomanjkljivosti, ki jih vidiš v drugih, so morda tvoje. “Si oculus tuus fuerit simplex …” — Če je tvoje oko preprosto, bo svetlo vse tvoje telo; če pa je zloba v tvojem očesu, bo vse tvoje telo temačno.

In še več: “Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne odstraniš?”

— Izprašaj se.

Kadar presojamo lastno vedenje, moramo vsi predvideti svojo neobjektivnost … — Tudi ti.

Prav, ti poveš “skoraj” vso resnico … Potem nisi resnicoljuben.

Pritožuješ se … in nadaljujem s sveto nepopustljivostjo: pritožuješ se …, ker sem ti tokrat stopil na žulj.

Razumel si, na čem temelji iskrenost, ko mi pišeš: “Poskušam se navaditi, da imenujem stvari z njihovim imenom in predvsem da ne iščem vzdevkov za nekaj, kar ne obstaja.”

Dobro premisli: naša prosojnost sestoji bolj v tem, da ne zakrivamo, kot v tem, da hočemo razkriti … Gre za to, da dopustimo razločevanje predmetov, ki ležijo na dnu kozarca, ne pa za prizadevanje, da bi zrak napravili viden.

Naj v božji navzočnosti vedno delamo tako, da nam ne bo treba pred ljudmi ničesar skrivati.

Utesnjenosti je konec … Odkril si, da iskrenost z voditeljem razrešuje zaplete z izredno lahkoto.

Kako se motijo starši, učitelji, voditelji …, ki zahtevajo absolutno iskrenost, ko pa se jim pokaže vsa resnica, se ustrašijo!

V slovarju si prebiral sinonime za neiskrenost: “dvoličen, zvijačen, narejen, prebrisan, pretkan” … — Zaprl si knjigo, Gospoda pa prosil, da ti nikoli ne bi mogli prisojati teh oznak, in sklenil si se še bolj izpopolniti v tej nadnaravni in človeški kreposti iskrenosti.

“Abyssus, abyssum invocat …” — brezno kliče drugo brezno, sem te nekoč že spomnil. To je natančen opis vedenja lažnivcev, hinavcev, odpadnikov, izdajalcev. Kako zoprn jim je lastni način obnašanja, pred drugimi skrivajo svoje sleparije, tako grejo s slabega na slabše in ustvarjajo prepad med seboj in bližnjimi.

“Tota pulchra es Maria, et macula originalis non est in te!” — Vsa lepa si, Marija, in na tebi ni izvirnega madeža, poje radostna liturgija. V njej ni niti najmanjše sence dvoličnosti. Dnevno prosim našo Mater, da bi znali v duhovnem vodstvu odpreti dušo in bi luč milosti razsvetlila naše življenje!

— Če jo tako prosimo, nam bo Marija pridobila pogum za iskrenost, da bi bili bolj zedinjeni s presveto Trojico.

Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
To poglavje v drugem jeziku