Pokora

Blagoslovljena bodi bolečina. — Ljubljena bodi bolečina. Posvečena bodi bolečina … Slavljena bodi bolečina!

Apostol nam daje celoten načrt za uspešen pouk v šoli trpljenja: “spe gaudentes” — v upanju se veselite, “in tribulatione patientes” — v nadlogi potrpite, “orationi instantes” — v molitvi vztrajajte.

Pokora: to je pot, ki vodi v Življenje.

S pokoro zakoplji v globoko jamo, ki jo je izkopala tvoja ponižnost, svoje malomarnosti, žalitve in grehe. — Tako kmet ob vznožje drevesa, na katerem so zrasli, zakoplje gnile sadeže, suhe veje in staro listje. — In to, kar je bilo jalovo, še več, kar je bilo škodljivo, uspešno pomaga k novi rasti.

Nauči se črpati moč iz svojih porazov: iz smrti življenje.

Ta Kristus, ki ga vidiš, ni Jezus. — V najboljšem primeru je lahko le žalostna podoba, ki so jo sposobne ustvariti tvoje zamegljene oči … — Očisti se. Razjasni svoj pogled s ponižnostjo in pokoro. Potem … ti ne bo manjkalo čistega razsvetljenja ljubezni. In tvoj pogled bo povsem jasen. Podoba, ki jo vidiš, bo zares njegova. To bo On!

Jezus trpi, da bi izpolnil Očetovo voljo … In ti, ki tudi želiš izpolnjevati sveto božjo voljo in stopati po sledeh Učitelja, se boš pritoževal, če srečaš trpljenje kot sopotnika?

Svojemu telesu reci: raje imam sam sužnja, kot da bi postal tvoj suženj.

Kako zelo se ljudje bojijo pokore! Če bi to, kar delajo, da bi bili všeč svetu, počeli s čistim namenom, zaradi Boga … kako sveti bi bili nekateri in nekatere!

Jočeš? — Naj te ne bo sram. Joči: seveda, tudi moški jokajo, kot ti, v samoti, pred Bogom. — Ponoči, pravi kralj David, bom z jokom rosil svoje ležišče.

S temi gorečimi in možatimi solzami lahko očistiš svojo preteklost in povzdigneš svoje sedanje življenje, da bo nadnaravno.

Hočem, da si srečen na zemlji. — Ne boš pa srečen, če se ne boš nehal bati bolečine. Kajti, medtem ko “stopamo po poti”, je ravno v bolečini sreča.

Kako čudovito je izgubiti življenje zaradi Življenja!

Če veš, da so bolečine — telesne ali duševne — tvoje očiščenje in zasluge za nebesa, jih blagoslovi.

Ali ti ne povzroči slabega okusa v ustih želja po telesnem blagostanju — “Bog vam daj zdravje, brat” —, s katero se nekateri berači zahvaljujejo za miloščino ali jo prosijo?

Če smo velikodušni pri prostovoljni pokori, nas bo Jezus napolnil z milostjo, da bomo ljubili pokoro, ki nam jo bo On naložil.

S pomočjo pokore naj tvoja volja zahteva od čutov, kar ji ostale sile odrekajo v molitvi.

Kako malo velja pokora brez stalnega mrtvičenja!

Se bojiš pokore? … Pokore, ki ti bo pomagala do večnega Življenja? — Ne vidiš pa, kako ljudje prenašajo velika trpinčenja krvavih kirurških operacij, samo da bi obdržali to borno sedanje življenje?

Sam sebi si največji sovražnik.

S svojim telesom ravnaj usmiljeno, a ne z večjim usmiljenjem, kot ga je deležen izdajalski sovražnik.

Če veš, da je tvoje telo tvoj sovražnik, sovražnik tvojega posvečevanja in s tem sovražnik božje slave, zakaj z njim ravnaš tako nežno?

“Želim vam lep dan,” so nam prijazno zaželeli iz navade. Božji človek pa je pripomnil: Kako kratkotrajna želja!

Kako je s teboj, Jezus, bolečina radostna in tema polna svetlobe!

Trpiš! — Torej pomisli: “Njegovo” srce ni prav nič manjše od našega. — Trpiš? Tako je prav.

Strogi post je Bogu zelo ljuba pokora. — Iz različnih razlogov smo v tem precej popustili. Nič ni narobe — prej obratno —, če se z dovoljenjem svojega duhovnega voditelja pogosto postiš.

Razlogi za pokoro? Zadoščenje, sprava, priprošnja, zahvala: sredstva, s katerimi lahko napreduješ … zate, zame, za druge, za svojo družino, za svojo deželo, za Cerkev … In tisoč razlogov je še.

Ne delaj večje pokore od te, ki ti jo dovoli tvoj duhovni voditelj.

Kako povzdignemo bolečino, ko jo v ekonomiji duha postavimo na ustrezno mesto (pokora)!

Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
To poglavje v drugem jeziku