Študij

Ne odpustimo tistemu, ki bi bil lahko učen, pa ni.

Študij. — Ubogljivost: “non multa, sed multum”.

Moliš, se mrtvičiš, deluješ v tisoč apostolskih stvareh … a ne študiraš. — Potem nisi koristen, če se ne spremeniš.

Študij, poklicno izobraževanje, velja med nami za pomembno dolžnost.

Za modernega apostola je ura študija ura molitve.

Če moraš služiti Bogu s svojim razumom, je študij zate resna dolžnost.

Pogosto prejemaš zakramente, moliš, živiš čisto … a ne študiraš … — Ne reci mi, da si dober: si le dobrodušen.

Prej, ko je bilo človeško znanje — znanost — še zelo omejeno, se je zdelo mogoče, da en učen posameznik lahko ubrani in zagovarja našo sveto vero.

Danes, ko je znanost napredovala in se poglobila, je nujno, da si zagovorniki razdelijo delo in na vseh področjih znanstveno branijo Cerkev.

— Ti … se ne moreš izogniti tej dolžnosti.

Knjige. Ne kupuj jih, ne da bi se prej posvetoval z izobraženimi in razumnimi kristjani.

— Lahko bi kupil kaj neuporabnega ali škodljivega.

Kolikokrat ljudje mislijo, da pod roko držijo knjigo … pa nosijo le kup smeti!

Študiraj. — Marljivo študiraj. — Če naj bi bil sol in luč, potrebuješ znanje in spretnost.

Ali pa misliš, da ti bo kdo vlil znanje v glavo zaradi tvoje nestalnosti in lenobe?

Dobro je, da vlagaš toliko moči v nabiranje znanja, dokler vlagaš ravno toliko moči v svojo duhovno rast.

Ne pozabi, da je treba najprej delati in potem učiti. — “Coepit facere et docere,” pravi Sveto pismo o Jezusu: začel je delati in učiti.

— Najprej je treba delati. Da bi se ti in jaz naučila.

Delaj. — Ko boš imel skrbi, povezane z delom, se bo izboljšalo življenje tvoje duše: boš močnejši, ker se bo izgubilo to “čenčanje”, ki te uničuje.

Vzgojitelj. Kakor se gotovo trudiš, da bi poiskal in uporabil najboljše metode, s katerimi bi svojim učencem podal zemeljsko znanje, tako marljivo spoznavaj in živi krščansko duhovnost; to je edini način, da tvoji učenci in ti postanete boljši.

Kultura, kultura! — Dobro: naj nas nihče ne prekaša v njenem spoznavanju in osvajanju.

— Toda kultura je sredstvo, ne cilj.

Študent. Razvij temeljito in dejavno pobožnost, odlikuj se v svojem učenju in gori v želji po apostolatu v svojem poklicu. — In jaz ti obljubljam, da boš s pomočjo svoje verske in poklicne izobrazbe kmalu dosegel obsežno rast.

Skrbiš le za to, da bi razširil svoje kulturno obzorje. — Toda treba je zgraditi tvojo dušo.

— Tako boš lahko delal za Kristusa, kot moraš. Da bi On lahko zavladal na tem svetu, potrebuje ljudi, ki se bodo, s pogledom uprtim v nebo, primerno posvetili vsem človeškim dejavnostim in preko njih molče — in učinkovito — apostolsko delovali na svojem poklicnem področju.

Tvoja zanikrnost, postopaštvo, nestalnost je strahopetnost in lagodnost — to ti neprestano očita vest —, nikakor pa “ni pot”.

Če si povedal pravo mnenje, ostani miren, čeprav se tvoj sogovornik v svoji zlobi pohujša. — Kajti njegovo pohujšanje je farizejsko.

Ni dovolj, če si poleg tega, da si dober kristjan, še moder. — Če ne obrusiš ostrih robov svojega značaja, če ne uskladiš svoje skrbi in svojega znanja z dobro vzgojo, res ne vem, kako se boš posvetil.

— In če si moder, tudi če to si, bi moral biti kot mula privezan v svoj hlev.

S svojo domišljavostjo si videti neprijeten in zoprn, smešiš sebe in, kar je še huje, zmanjšuješ učinkovitost svojega apostolskega življenja.

Ne pozabi, da lahko celo povprečnež greši, ker je preveč pameten.

Tvoja neizkušenost te vodi v domišljavost, nadutost in pretirano poveličevanje samega sebe.

— Spremeni se, prosim te. Kljub svoji neumnosti lahko dosežeš vodilno mesto (takšnih primerov je bilo veliko); če se ne prepričaš, da ti manjkajo sposobnosti, ne boš hotel poslušati tistih, ki znajo svetovati. — In strah me je le pomisliti na škodo, ki jo lahko povzroči tvoja napaka.

Brezkonfesionalnost. Nevtralnost. — Stare bajke, ki se zmeraj skušajo pomladiti.

Si se že kdaj potrudil misliti na to, kako nesmiselno je prenehati biti katoličan, ko prideš na univerzo ali v strokovno društvo ali na znanstveno zborovanje ali v parlament — kakor da bi pustil klobuk v garderobi?

Izkoristi mi čas. — Ne pozabi na smokvino drevo, ki ga je Jezus preklel. Nekaj je že delalo: poganjalo liste. Kot ti …

— Ne opravičuj se, da imaš zato tehten razlog. — Evangelist pravi, da smokvinemu drevesu ni zadostovalo, da še ni bil čas za smokve, ko jih je hotel Gospod na njem nabrati.

— In za vedno je ostalo nerodovitno.

Tisti, ki se spoznajo na človeške posle, pravijo, da je čas denar. — To se mi zdi malo: za nas, ki skrbimo za dušne posle, je čas slava!

Ne razumem, kako se lahko imenuješ kristjan, ko pa živiš kot nekoristen lenuh. — Pozabljaš na Kristusovo življenje v delu?

Zdi se, si mi rekel, da vsi grehi čakajo na prvi trenutek brezdelja. Brezdelje mora že samo po sebi biti greh!

— Kdor se je predal delu za Kristusa, ne sme imeti prostega enega samega trenutka. Počitek ni v tem, da ne počnemo ničesar: pomeni, da se razvedrimo z dejavnostmi, ki zahtevajo manj truda.

Brezdelje je nekaj nerazumljivega pri človeku z apostolsko dušo.

Daj svoji običajni poklicni dejavnosti nadnaravni cilj in posvetil boš delo.