Josemaría Escrivá Obras
726

Ko si izgubil tisto človeško tolažbo, ti je ostal občutek samote, kot da visiš na tanki nitki nad praznino črnega prepada. — In zdi se, da nihče ne sliši tvojih klicev na pomoč in tvojih krikov.

To zapuščenost si si pošteno zaslužil. — Bodi ponižen: ne išči sebe in ne svojega udobja. Ljubi križ — premalo je, če ga le prenašaš — in Gospod bo uslišal tvojo molitev. — In pomirili se bodo tvoji čuti. — In tvoje srce se bo ponovno zacelilo. — In našel boš svoj mir.

Nazaj Izpis poglavja Naprej