Nekoč si mi rekel, da si kot pokvarjena ura, ki zvoni ob nepravem času: v času molitve si hladen, suh in pust; ko pa najmanj pričakuješ, na ulici, med vsakodnevnimi opravki, sredi mestnega hrupa in vrvenja, v delovni tišini svojega dela, pa se zalotiš med molitvijo … Ob nepravem času? Morda, a ne zanemari tega bitja svoje ure. — Duh veje, kjer hoče.