Klic

Zakaj se že končno ne izročiš Bogu enkrat za vselej … zares … takoj zdaj?!

Če jasno vidiš svojo pot, pojdi po njej. — Zakaj ne preženeš strahopetnosti, ki te zadržuje?

“Pojdite, oznanjujte evangelij … Jaz bom z vami …” — To je rekel Jezus … in to je rekel tebi.

Hvalevredna ljubezen do domovine spodbudi mnoge ljudi, da ji posvetijo svoje življenje, da ji služijo kot “vojaki”. — Ne pozabi, da ima tudi Kristus svoje “vojake” in izbrane ljudi v svoji “službi”.

“Et regni eius non erit finis.” — Njegovemu kraljestvu ne bo konca!

Te ne radosti, da delaš za takšno kraljestvo?

“Nesciebatis quia in his quae Patris mei sunt oportet me esse?” — Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?

Odgovor mladostnega Jezusa. Odgovor takšni Materi, kot je bila njegova, ki ga je že tri dni iskala, ker je mislila, da se je izgubil. — Odgovor, ki ga dopolnjujejo Kristusove besede, ki jih je zapisal sveti Matej: “Kdor ljubi očeta ali mater bolj kot mene, ni mene vreden.”

Stvari preveč poenostavljaš, če vrednost apostolskih pobud sodiš po tem, kar je mogoče videti. — Po tem kriteriju bi moral imeti raje cent premoga kot pest diamantov.

Zdaj, ko si se Mu izročil, Ga prosi za novo življenje, nov “pečat”, ki bo potrdil pristnost tvojega poslanstva božjega človeka.

To — tvoj ideal, tvoj poklic — je … norost.

— In vsi ti ljudje — tvoji prijatelji, tvoji bratje — so norci …

Še nisi nikoli zaslišal tega klica v svoji notranjosti? — Odločno odvrni, da si Bogu hvaležen, ker si tudi sam v tej “norišnici”.

Pišeš mi: “Zdi se, da se bo naša velika želja, da bi ‘stvar’ krenila in se razširila, spremenila v nepotrpežljivost. Kdaj bo prišla na plan, kdaj se bo dogodil veliki preboj? … Kdaj bo svet naš?”

In dodajaš: “Želja ne bo zaman, če si damo duška s tem, da ‘pritiskamo’ na Gospoda. Tako bomo čudovito izkoristili čas.”

Dobro razumem tvoje muke, ko med vsiljeno nedejavnostjo razmišljaš o delu, ki ga je treba opraviti. — Tvoje srce je tako veliko, da je zanj premajhen cel svet, pa ga je vseeno treba prilagoditi … drobnemu uradniškemu delu.

Toda za kdaj hranimo naš “fiat”? …

Nikar ne dvomi: tvoj poklic je najvišja milost, ki ti jo je lahko storil Gospod. — Zahvali se mu zanj.

Kako žalosten vtis delajo te množice — višji, nižji in srednji sloji — brez idealov! — Zdi se, da ne vedo, da imajo dušo: so … krdelo, trop … čreda.

Jezus, mi bomo s pomočjo tvoje usmiljene ljubezni krdelo spremenili v četo, trop v vojsko … in iz črede bomo očiščene potegnili tiste, ki ne bodo več hoteli biti nečisti.

Božja dela niso vzvod in ne stopnica.

Gospod, napravi nas za norce s tisto nalezljivo norostjo, ki bo mnoge pritegnila k tvojemu apostolatu.

“Nonne cor nostrum ardens erat in nobis, dum loqueretur in via?” — Ali ni najino srce v naju žarelo, ko nama je po poti govoril?

Te besede učencev na poti v Emavs bi se morale, če si apostol, same od sebe zaslišati tudi iz ust tvojih kolegov po tem, ko so na poti svojega življenja srečali tebe.

Pojdi v apostolat, da daš vse, in ne zato, da bi iskal karkoli zemeljskega.

Ko te je Gospod hotel imeti za apostola, te je spomnil, da ne bi nikdar pozabil, da si “božji otrok”.

Vsak med vami si mora prizadevati, da bi postal apostol apostolov.

Ti si sol, apostolska duša. — “Bonum est sal” — sol je dobra, beremo v svetem evangeliju, “si autem sal evanuerit” — če pa se sol pokvari …, postane povsem nekoristna, ne za zemljo ne za gnoj ni uporabna; proč jo mečejo.

Ti si sol, apostolska duša. — Če pa se pokvariš …

Sin moj: če ljubiš svoj apostolat, bodi prepričan, da ljubiš Boga.

Tistega dne, ko boš dobro “začutil” svoj apostolat, bo ta apostolat postal oklep, na katerem se bodo skrhale vse zvijače tvojih zemeljskih in peklenskih sovražnikov.

Vedno prosi za svojo vztrajnost in vztrajnost tvojih prijateljev v apostolatu, kajti naš sovražnik hudič zelo dobro ve, da ste njegovi veliki nasprotniki … Kako se razveseli, ko pade kdo iz vaših vrst!

Tako kot se vestni redovniki trudijo spoznati, kako so živeli prvi člani njihovih redov ali družb, da bi se prilagodili njihovemu zgledu, ravno tako moraš ti, plemeniti kristjan, spoznati in posnemati življenje Jezusovih učencev, ki so poznali Petra, Pavla in Janeza ter so skoraj bili priče Učenikove smrti in vstajenja.

Sprašuješ me … in ti odgovarjam: tvoja popolnost je v tem, da živiš popolno na mestu, poklicu in položaju, kamor te je Bog postavil s pomočjo nadrejenih.

Molite drug za drugega. — Tale popušča? … — In oni drugi? …

Nadaljujte z molitvijo in ne izgubite miru.

— Nekateri odhajajo? Se izgubljajo? … Gospod vas ima preštete od vekomaj!

Prav imaš. — Če gledaš z vrha, mi pišeš, ni daleč naokoli — v radiju mnogih kilometrov — vse dokler seže pogled videti nobene ravnine: za vsako goro se dviga še ena … Če se kje zdi, da se pokrajina umirja, se prikaže dotlej skrita gorska veriga, takoj ko se megla dvigne.

Takšno je in tudi mora biti obzorje tvojega apostolata: treba je prehoditi svet. Toda za vas ni izhojenih poti … Preko gora jih boste utrli z lastnimi nogami.

Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
To poglavje v drugem jeziku