Duhovno otroštvo

Skušaj spoznati “pot duhovnega otroštva”, ne da bi se “silil” stopati po tej poti. — Pusti, da deluje Sveti Duh.

Pot otroštva. — Izročitev. — Duhovno otroštvo. — Vse to ni nobena otročarija, temveč močno in trdno krščansko življenje.

To kar v duhovnem življenju otroštva rečejo ali storijo “otroci”, niso nikoli otročarije.

Duhovno otroštvo ni duhovna zaostalost niti “mehkužnost”. To je razumna in trdna pot, na katero lahko zaradi njene težavne enostavnosti stopi in na njej tudi vztraja le človek, ki ga vodi božja roka.

Duhovno otroštvo zahteva podrejanje razuma, kar je težje kot podrejanje volje. — Poleg božje milosti je za podreditev razuma potrebno stalno urjenje volje, ki reče “ne”, tako kot reče “ne” telesu enkrat in še enkrat in zmeraj. — V tem je protislovje: kdor hodi po “mali poti otroštva”, mora zato, da bi lahko postal otrok, okrepiti in utrditi svojo voljo.

Biti majhen: velika drznost je otroška lastnost. — Kdo hoče … luno z neba? — Kdo se ne ozira na nevarnosti, da bi uresničil svojo željo?

“Vlijte” v “takega” otroka mnogo božje milosti, željo po izvrševanju Njegove volje, veliko ljubezen do Jezusa, vso človeško vednost, ki jo more pridobiti njegova sposobnost …, pa boste imeli upodobljene sedanje apostole, kakršne nedvomno hoče Bog.

Bodi otrok. — Še bolj. — Toda ne ustavi se v “nespametnih” letih. Si videl še kaj bolj neumnega kot otroka, ki skuša biti kot moški, ali moža, ki se obnaša kot otrok?

Pred Bogom bodi otrok: in ravno zato bodi v vsem drugem zelo možat. — Ah, in pusti te navade razvajenega psa!

Včasih čutimo potrebo po majhnih otročarijah. — V božjih očeh so to majhne umetnije. In dokler se ne sprevržejo v rutino, so tako rodovitna dela, kot je vedno rodovitna ljubezen.

Pred Bogom, ki je večen, si ti manjši otrok kot dveletnik, če ga primerjaš s sabo.

In razen tega, da si otrok, si božji otrok.

— Ne pozabi tega.

Otrok, zaneti v sebi željo, da bi popravil, kar si zagrešil kot odrasla oseba.

Neumni otrok: tistega dne, ko bi del svoje duše skril pred voditeljem, bi nehal biti otrok, ker bi izgubil preprostost.

Otrok, ko boš to zares postal, boš vsemogočen.

Če boste otroci, ne boste imeli skrbi: otroci takoj pozabijo na neprijetnosti in se vrnejo k svojim vsakodnevnim igram. — Zato vam ne bo treba biti v skrbeh, ko se izročite Bogu, saj boste počivali v Očetu.

Otrok, vsak dan mu izroči … celo svoje slabosti.

Dobri otrok: izroči mu delo tistih delavcev, ki ga ne poznajo; izroči mu naravno veselje tistih ubogih otrok, ki hodijo v slabe šole …

Otroci nimajo ničesar svojega, vse je last njihovih staršev … in tvoj Oče zelo dobro ve, kako ravnati s premoženjem.

Bodi majhen, zelo majhen. — Tako majhen, kot da imaš le dve, največ tri leta. — Kajti večji otroci so že poredneži, ki skušajo pretentati svoje starše z neverjetnimi lažmi.

V njih je zloba, “fomes” greha, nimajo pa še izkušnje hudega. Ta jim bo dala izvedenost v grehu, da bi pod plaščem resnice skrili laži svojih prevar.

Izgubili so preprostost, preprostost pa je nujno potrebna, da bi bili otroci pred Bogom.

Otrok moj! Zakaj se trudiš hoditi s hoduljami?

Ne želi si, da bi bil odrasel. — Otrok, bodi vedno otrok, čeprav si že starec. — Ko se otrok spotakne in pade, se nihče ne čudi … in njegov oče ga hitro pobere.

Ko je ta, ki se spotakne in pade, starejši, se mu najprej vsi posmehujejo. — Včasih začetni posmeh zamenja usmiljenje. — Toda starejši se morajo vedno pobrati sami.

Tvoja grenka vsakodnevna izkušnja je polna spotikanj in padcev. Kaj bi bilo s teboj, če ne bi bil vse manjši?

Ne želi si, da bi bil odrasel. — Otrok, in kadar padeš, naj te dvigne roka tvojega Očeta-Boga.

Otrok, izročitev zahteva poslušnost.

Ne pozabi, da Gospod še posebej ljubi otroke in tiste, ki so kot otroci.

Protislovja otroške duše. — Ko ti Jezus pošlje takšne dogodke, ki jih svet imenuje dobre, zajokaj v svojem srcu in pomisli na Njegovo dobroto in svojo hudobnost; ko ti Jezus pošlje takšne dogodke, ki jim ljudje pravijo slabi, se razveseli v svojem srcu, ker ti On vedno daje to, kar je primerno in zdaj je prišel čudoviti trenutek, da vzljubiš križ.

Hrabri otrok, zakriči: Kolikšna je bila ljubezen Terezije Avilske! — Kolikšna je bila gorečnost Frančiška Ksaverija! — Kako občudovanja vreden mož je bil sveti Pavel! — O, Jezus, jaz … te ljubim bolj kot Pavel, Frančišek in Terezija!

Navedki iz Svetega pisma
To poglavje v drugem jeziku