Josemaría Escrivá Obras
 
 
 
 
 
 
  Pot > Božja volja > Pog 36
754

To je ključ, ki odpira vrata v nebeško kraljestvo: “Qui facit voluntatem Patris mei qui in coelis est, ipse intrabit in regnum coelorum.” — Kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ... tisti bo vstopil!


755

Od tega, da se ti in jaz obnašava, kot hoče Bog — ne pozabi na to — je odvisno mnogo velikih stvari.


756

Kamni, klesani kamni smo, ki se premikajo, čutijo in imajo povsem svobodno voljo.

Bog je kamnosek, ki oteše naše robove, nas preuredi, oblikuje po svoji volji z udarci kladiva in dleta.

Ne odmikajmo se, ne izogibajmo se Njegovi volji, ker v nobenem primeru ne bomo mogli preprečiti udarcev. — Še bolj in brez smisla bomo trpeli in, namesto da bi postali oblikovani kamen, na katerem je mogoče graditi, bomo ostali brezobličen kup grušča, po katerem bodo s prezirom hodili ljudje.


757

Obupati? ... Sprijazniti se? ... Ljubiti božjo voljo!


758

Popolno sprejemanje božje volje nujno prinaša radost in mir: srečo na križu. — Takrat vidimo, da je Kristusov jarem sladek in da njegovo breme ni težko.


759

“Mir, mir!” mi praviš. — Mir je ... za ljudi “blage” volje.


760

To je misel, ki prinaša mir in ki jo Sveti Duh vdihuje vsem, ki ljubijo božjo voljo: “Dominus regit me, et nihil mihi deerit.” — Gospod me vodi, nič mi ne manjka.

Kaj sploh lahko vznemiri človeka, ki zares ponavlja te besede?


761

Svobodni človek, podvrzi se prostovoljni sužnosti, da Jezusu ne bo treba reči o tebi tega, kar je sv. Tereziji rekel o drugih: “Terezija, jaz sem hotel ... A ljudje niso hoteli.”


762

Dejanje poistovetenja z božjo voljo: Gospod, ti tako hočeš? ... Potem tako hočem tudi sam!


763

Ne dvomi! Pusti, da se iz srca dvigne na ustnice “Fiat” — zgôdi se! ... — ki bo krona žrtve.


764

Kolikor bližje Bogu je apostol, toliko bolj vesoljnega se čuti: njegovo srce postane tako široko, da lahko v želji, da bi k Jezusovim nogam položil vse stvarstvo, vanj sprejme vse ljudi in reči.


765

Bolj ljubim tvojo voljo, moj Bog, kot blaženost samo, ki bi jo dosegel, ne da bi izpolnjeval tvojo voljo (ko bi bil tak nesmisel mogoč).


766

Prepustitev božji volji je ključ do sreče na zemlji. — Reci, torej: “Meus cibus est, ut faciam voluntatem eius.” — Moja hrana je, da izvršujem njegovo voljo.


767

Ta prepustitev je ravno pogoj, da v prihodnosti ne boš izgubil svojega miru.


768

“Gaudium cum pace” — veselje in mir — to je gotov in slasten sad izročitve božji volji.


769

Ravnodušnost ne pomeni, da si trdega srca ... tako kot tudi Jezus ni bil.


770

Nič manj srečen nisi, če imaš manj, kot če bi imel preveč.


771

Bog povzdigne tiste, ki izpolnjujejo njegovo voljo, prav v tem, v čemer jih je ponižal.


772

Večkrat na dan se vprašaj: počnem v tem trenutku to, kar moram početi?


773

Jezus, to, kar bi Ti “hotel” ..., jaz ljubim.


774

Stopnje: Vdati se v božjo voljo. Sprejeti božjo voljo. Hoteti božjo voljo. Ljubiti božjo voljo.


775

Gospod, če je takšna tvoja volja, naredi iz mojega bednega mesa razpelo.


776

Ne stopi v začarani krog takšnega razmišljanja: ko se to uredi na tak ali drugačen način, bom zelo velikodušen s svojim Bogom.

Ali morda Jezus ne čaka na tvojo brezpogojno velikodušnost, da bo On uredil stvari bolje, kot si sploh lahko predstavljaš?

Trden sklep in jasen zaključek: v vsakem trenutku vsakega dne si bom prizadeval velikodušno izpolnjevati božjo voljo.


777

Tvoja lastna volja, tvoje lastno mnenje: to je to, kar te vznemirja.


778

Samo trenutek je potreben ... Preden se lotiš kakršnega koli opravila, premisli: kaj hoče od mene Bog v tej stvari?

In potem z božjo milostjo to napravi!


[Natisni]
 
[Pošlji]
 
[Dlančnik]
 
[Shrani]
 
Zamenjaj jezik::
Nazaj Naprej