Josemaría Escrivá Obras
 
 
 
 
 
 
  Pot > Veselje > Pog 31
657

Resnična krepost ni žalostna in zoprna, temveč prijazno vesela.


658

Če se vse dobro izteče, se veselimo in slavimo Boga, ki je omogočil uspeh. — In če se konča slabo? — Veselimo se in slavimo Boga, ker si z njim lahko delimo njegov sladek križ.


659

Tvoje veselje naj ne bo, kot bi lahko rekli, fiziološko, veselje zdrave živali, temveč nadnaravno, ki izhaja iz tega, da se odpoveš vsemu in se predaš ljubečim rokam našega Očeta-Boga.


660

Če si apostol, nikoli ne kloni. — Zate ni nasprotovanja, ki ga ne bi mogel premagati. — Zakaj si žalosten?


661

Dolg obraz, ... odbijajoče vedenje, ... smešen izgled, ... neprijetno vzdušje. Misliš, da boš tako druge navdušil za Kristusa?


662

Ni veselja? — Pomisli: med mano in Bogom je neka ovira. — Skoraj vedno boš zadel.


663

Sprašuješ me, kako bi premagal svojo žalost. — Dal ti bom recept, ki prihaja iz dobre roke: od apostola Jakoba.

— “Tristatur aliquis vestrum?” — Si žalosten, moj sin? — “Oret!” — Moli! — Poskusi, pa boš videl.


664

Ne bodi žalosten. — Tvoj pogled na stvari naj bo bolj ... “naš” — bolj krščanski.


665

Želim, da si vedno zadovoljen, kajti veselje je sestavni del tvoje poti.

— Prav takšnega nadnaravnega veselja prosi za vse.


666

“Laetetur cor quaerentium Dominum.”

— Veseli naj se srce teh, ki iščejo Gospoda.

— Luč, s katero lahko raziščeš vzroke svoje žalosti.


[Natisni]
 
[Pošlji]
 
[Dlančnik]
 
[Shrani]
 
Zamenjaj jezik::
Nazaj Naprej