Josemaría Escrivá Obras
 
 
 
 
 
 
  Pot > Molitev > Pog 3
81

Delovanje brez molitve nima vrednosti: molitev pridobi svojo ceno z žrtvijo.


82

Najprej molitev, nato zadoščevanje; na tretjem mestu, res zelo na “tretjem mestu”, delovanje.


83

Molitev je temelj duhovne zgradbe. — Molitev je vsemogočna.


84

“Domine, doce nos orare.” — Gospod, nauči nas moliti! — In Gospod jim je odgovoril: Kadar molite, recite: “Pater noster qui es in coelis ... ” — Oče naš, ki si v nebesih ...

Le kako ne bi visoko cenili ustne molitve!


85

Počasi. — Pazi, kaj praviš, kdo govori in komu. — Kajti to hitro govorjenje, brez časa za premislek, je hrup, ropotanje praznih pločevink.

In skupaj s sveto Terezijo ti bom rekel, da tega ne imenujem molitev, če še tako premikaš ustnice.


86

Tvoja molitev naj bo liturgična. — Ko bi se le navdušil za branje psalmov in molitev iz misala, namesto za osebne in priložnostne molitve.


87

“Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust,” je rekel Gospod. — Kruh in beseda: hostija in molitev.

Sicer ne boš živel nadnaravnega življenja.


88

Iščeš družbo prijateljev in v pogovoru z njimi je zaradi njihove ljubeznivosti in prijaznosti pregnanstvo tega sveta lažje, ... čeprav nas prijatelji včasih izdajo. — To se mi ne zdi slabo.

Toda ... zakaj vsak dan z večjo gorečnostjo ne iščeš družbe, pogovora z velikim Prijateljem, ki nikoli nikogar ne izda?


89

“Marija si je izvolila najboljši del,” beremo v svetem evangeliju. — In tam je: pije učiteljeve besede. V navideznem brezdelju moli in ljubi. — Potem pa spremlja Jezusa pri njegovem oznanjevanju po mestih in vaseh.

Kako težko ga je spremljati brez molitve!


90

Da ne znaš moliti? — Postavi se v božjo pričujočnost in kakor hitro začneš praviti: “Gospod, saj mi molitev ne gre! ...” bodi gotov, da si začel moliti.


91

Pisal si mi: “Moliti pomeni govoriti z Bogom. Ampak, o čem?” — O čem? O Njem, o tebi: veselje, žalost, uspehi, porazi, plemenita hrepenenja, vsakodnevne skrbi ... slabosti! Zahvale in prošnje, ljubezen in zadoščevanje.

Z dvema besedama: spoznavati Njega in sebe. Biti z Njim!


92

“Et in meditatione mea exardescit ignis.” — In med mojo meditacijo je ogenj zagorel. — Zato greš molit, da postaneš ogenj, živi plamen, ki bo dajal toploto in svetlobo.

Ko ne veš, kako naprej, ko čutiš, da ugašaš, in če ne moreš vreči na ogenj velikih dišečih polen, vrzi nanj vsaj veje in listje drobnih ustnih molitev, vzklikov, ki bodo vzdrževali ogenj. — In koristno boš porabil svoj čas.


93

Sam sebi se zdiš tako beden, da se ti zdi, da sploh nisi vreden božjega uslišanja ... Kaj pa Marijine zasluge? In rane tvojega Gospoda? In ... ali nisi božji otrok?

Poleg tega pa te On posluša “quoniam bonus ... quoniam in saeculum misericordia eius” — ker je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.


94

Postal je tako majhen — glej: Otrok! — da bi se mu ti približal brez vsakega strahu.


95

“In te, Domine, speravi.” — Vate, Gospod, sem zaupal. — In na svoj človeški način sem prinesel svojo molitev in svoj križ. — In moje upanje ni bilo prazno in tudi nikoli ne bo: “Non confundar in aeternum!”


96

Jezus reče: “In jaz vam pravim: prosíte in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo.”

Moli. Katero človeško podjetje ti daje večje zagotovilo za uspeh?


97

Ne veš, kaj bi v molitvi rekel Gospodu. Ničesar se ne spomniš, pa vendar bi se z Njim rad posvetoval o tolikih rečeh. — Glej: čez dan si zapiši nekaj stvari, ki jih želiš premisliti v božji navzočnosti, in potem pojdi molit s tem seznamom.


98

Takoj za duhovnikovo molitvijo in molitvijo posvečenih devic, je Bogu najljubša molitev otrok in bolnikov.


99

Kadar greš molit, imej ta trdni sklep: niti dalj časa zaradi tolažbe, niti manj zaradi suhote.


100

Ne reci Jezusu, da si v molitvi želiš tolažbe.

— Če ti jo da, mu bodi zanjo hvaležen. — Vedno mu reci, da si želiš vztrajnosti.


101

Vztrajaj v molitvi. — Vztrajaj, čeprav se ti zdi tvoje delo neplodno. — Molitev je vedno plodna.


102

Tvoj razum je okoren, nedejaven: zaman se trudiš, da bi v Gospodovi navzočnosti uredil svoje misli. Prava zmeda!

Ne sili se in ne skrbi. — Dobro me poslušaj: to je čas srca.


103

Tiste besede, ki so te med molitvijo prizadele, si vtisni v spomin ter jih čez dan večkrat počasi izgovarjaj.


104

“Pernoctans in oratione Dei” — noč je prečul v molitvi. — To nam pravi sveti Luka o Gospodu.

In ti, kolikokrat si tako vztrajal? — Torej ...


105

Če se ne združuješ s Kristusom v molitvi in v kruhu, kako ga boš predstavil drugim?


106

Tole si mi napisal in razumem te: “Vsak dan opravim svojo kratko molitev. Če tega ne bi bilo ...”


107

Svetnik brez molitve? ... — Ne verjamem v takšno svetost.


108

Rekel ti bom s prirejenimi besedami nekega tujega avtorja, da tvoje apostolsko življenje velja toliko, kolikor velja tvoja molitev.


109

Če nisi človek molitve, ne verjamem v čistost tvojih namenov, ko praviš, da delaš za Kristusa.


110

Nekoč si mi rekel, da si kot pokvarjena ura, ki zvoni ob nepravem času: v času molitve si hladen, suh in pust; ko pa najmanj pričakuješ, na ulici, med vsakodnevnimi opravki, sredi mestnega hrupa in vrvenja, v delovni tišini svojega dela, pa se zalotiš med molitvijo ... Ob nepravem času? Morda, a ne zanemari tega bitja svoje ure. — Duh veje, kjer hoče.


111

Nasmehnil sem se tvoji ... nepotrpežljivi molitvi. —Rekel si mu: “Jezus, nočem se postarati ... predolgo bi moral čakati, da bi te videl! Morda takrat moje srce sploh ne bo več tako živo bílo, kot bije zdaj. Ko bom star, se mi zdi prepozno. Zdaj bi bilo najino združenje bolj živo, ker te ljubim z ljubeznijo mladeniča.”


112

Ugaja mi, da živiš tisto “hrepeneče zadoščevanje”: Svet! si mi rekel. — Dobro. Toda na prvem mestu naj bodo tvoja nadnaravna družina in družina po rodu ter ljudje te dežele, ki je naša domovina.


113

Rekel si mu: “Ne zaupaj mi ... Jaz pa tebi zaupam, Jezus ... Prepuščam se tvojim rokam, vanje izročam vse, kar imam: svojo bedo!” — To se mi zdi dobra molitev.


114

Kristjanova molitev ni nikoli samogovor.


115

“Minute tišine.” — Pustite jih tistim, katerih srca so suha.

Katoličani, božji otroci, govorimo z našim Očetom, ki je v nebesih.


116

Ne opuščaj svojega duhovnega branja. — Branje je napravilo veliko svetnikov.


117

V branju — mi pišeš — si ustvarjam zalogo goriva. — Najprej se zdi, da je to brezoblična gmota, a ravno tu si moj spomin velikokrat sam poišče snov, ki mojo molitev napolni z življenjem in zaneti zahvalo po obhajilu.


[Natisni]
 
[Pošlji]
 
[Dlančnik]
 
[Shrani]
 
Zamenjaj jezik::
Nazaj Naprej