Josemaría Escrivá Obras
 
 
 
 
 
 
  Pot > Študij > Pog 15
332

Ne odpustimo tistemu, ki bi bil lahko učen, pa ni.


333

Študij. — Ubogljivost: “non multa, sed multum”.


334

Moliš, se mrtvičiš, deluješ v tisoč apostolskih stvareh ... a ne študiraš. — Potem nisi koristen, če se ne spremeniš.

Študij, poklicno izobraževanje, velja med nami za pomembno dolžnost.


335

Za modernega apostola je ura študija ura molitve.


336

Če moraš služiti Bogu s svojim razumom, je študij zate resna dolžnost.


337

Pogosto prejemaš zakramente, moliš, živiš čisto ... a ne študiraš ... — Ne reci mi, da si dober: si le dobrodušen.


338

Prej, ko je bilo človeško znanje — znanost — še zelo omejeno, se je zdelo mogoče, da en učen posameznik lahko ubrani in zagovarja našo sveto vero.

Danes, ko je znanost napredovala in se poglobila, je nujno, da si zagovorniki razdelijo delo in na vseh področjih znanstveno branijo Cerkev.

— Ti ... se ne moreš izogniti tej dolžnosti.


339

Knjige. Ne kupuj jih, ne da bi se prej posvetoval z izobraženimi in razumnimi kristjani.

— Lahko bi kupil kaj neuporabnega ali škodljivega.

Kolikokrat ljudje mislijo, da pod roko držijo knjigo ... pa nosijo le kup smeti!


340

Študiraj. — Marljivo študiraj. — Če naj bi bil sol in luč, potrebuješ znanje in spretnost.

Ali pa misliš, da ti bo kdo vlil znanje v glavo zaradi tvoje nestalnosti in lenobe?


341

Dobro je, da vlagaš toliko moči v nabiranje znanja, dokler vlagaš ravno toliko moči v svojo duhovno rast.


342

Ne pozabi, da je treba najprej delati in potem učiti. — “Coepit facere et docere,” pravi Sveto pismo o Jezusu: začel je delati in učiti.

— Najprej je treba delati. Da bi se ti in jaz naučila.


343

Delaj. — Ko boš imel skrbi, povezane z delom, se bo izboljšalo življenje tvoje duše: boš močnejši, ker se bo izgubilo to “čenčanje”, ki te uničuje.


344

Vzgojitelj. Kakor se gotovo trudiš, da bi poiskal in uporabil najboljše metode, s katerimi bi svojim učencem podal zemeljsko znanje, tako marljivo spoznavaj in živi krščansko duhovnost; to je edini način, da tvoji učenci in ti postanete boljši.


345

Kultura, kultura! — Dobro: naj nas nihče ne prekaša v njenem spoznavanju in osvajanju.

— Toda kultura je sredstvo, ne cilj.


346

Študent. Razvij temeljito in dejavno pobožnost, odlikuj se v svojem učenju in gori v želji po apostolatu v svojem poklicu. — In jaz ti obljubljam, da boš s pomočjo svoje verske in poklicne izobrazbe kmalu dosegel obsežno rast.


347

Skrbiš le za to, da bi razširil svoje kulturno obzorje. — Toda treba je zgraditi tvojo dušo.

— Tako boš lahko delal za Kristusa, kot moraš. Da bi On lahko zavladal na tem svetu, potrebuje ljudi, ki se bodo, s pogledom uprtim v nebo, primerno posvetili vsem človeškim dejavnostim in preko njih molče — in učinkovito — apostolsko delovali na svojem poklicnem področju.


348

Tvoja zanikrnost, postopaštvo, nestalnost je strahopetnost in lagodnost — to ti neprestano očita vest —, nikakor pa “ni pot”.


349

Če si povedal pravo mnenje, ostani miren, čeprav se tvoj sogovornik v svoji zlobi pohujša. — Kajti njegovo pohujšanje je farizejsko.


350

Ni dovolj, če si poleg tega, da si dober kristjan, še moder. — Če ne obrusiš ostrih robov svojega značaja, če ne uskladiš svoje skrbi in svojega znanja z dobro vzgojo, res ne vem, kako se boš posvetil.

— In če si moder, tudi če to si, bi moral biti kot mula privezan v svoj hlev.


351

S svojo domišljavostjo si videti neprijeten in zoprn, smešiš sebe in, kar je še huje, zmanjšuješ učinkovitost svojega apostolskega življenja.

Ne pozabi, da lahko celo povprečnež greši, ker je preveč pameten.


352

Tvoja neizkušenost te vodi v domišljavost, nadutost in pretirano poveličevanje samega sebe.

— Spremeni se, prosim te. Kljub svoji neumnosti lahko dosežeš vodilno mesto (takšnih primerov je bilo veliko); če se ne prepričaš, da ti manjkajo sposobnosti, ne boš hotel poslušati tistih, ki znajo svetovati. — In strah me je le pomisliti na škodo, ki jo lahko povzroči tvoja napaka.


353

Brezkonfesionalnost. Nevtralnost. — Stare bajke, ki se zmeraj skušajo pomladiti.

Si se že kdaj potrudil misliti na to, kako nesmiselno je prenehati biti katoličan, ko prideš na univerzo ali v strokovno društvo ali na znanstveno zborovanje ali v parlament — kakor da bi pustil klobuk v garderobi?


354

Izkoristi mi čas. — Ne pozabi na smokvino drevo, ki ga je Jezus preklel. Nekaj je že delalo: poganjalo liste. Kot ti ...

— Ne opravičuj se, da imaš zato tehten razlog. — Evangelist pravi, da smokvinemu drevesu ni zadostovalo, da še ni bil čas za smokve, ko jih je hotel Gospod na njem nabrati.

— In za vedno je ostalo nerodovitno.


355

Tisti, ki se spoznajo na človeške posle, pravijo, da je čas denar. — To se mi zdi malo: za nas, ki skrbimo za dušne posle, je čas slava!


356

Ne razumem, kako se lahko imenuješ kristjan, ko pa živiš kot nekoristen lenuh. — Pozabljaš na Kristusovo življenje v delu?


357

Zdi se, si mi rekel, da vsi grehi čakajo na prvi trenutek brezdelja. Brezdelje mora že samo po sebi biti greh!

— Kdor se je predal delu za Kristusa, ne sme imeti prostega enega samega trenutka. Počitek ni v tem, da ne počnemo ničesar: pomeni, da se razvedrimo z dejavnostmi, ki zahtevajo manj truda.


358

Brezdelje je nekaj nerazumljivega pri človeku z apostolsko dušo.


359

Daj svoji običajni poklicni dejavnosti nadnaravni cilj in posvetil boš delo.


[Natisni]
 
[Pošlji]
 
[Dlančnik]
 
[Shrani]
 
Zamenjaj jezik::
Nazaj Naprej