Pretirana tankovestnost

Preženi te pomisleke, ki ti kradejo mir.

— Nič, kar krade mir tvoji duši, ni od Boga.

Ko te bo obiskal Bog, boš začutil resničnost tistih pozdravnih besed: mir vam dam … mir vam zapustim … mir z vami … in to sredi stisk.

Še vedno pomisleki! — Brez olepševanja in jasno se pogovori s svojim voditeljem.

Ubogaj … in ne omejuj Gospodovega srca, ki je polno ljubezni.

Žalost, pobitost. Nič me ne čudi: to je oblak prahu, ki ga je dvignil tvoj padec. Toda, dovolj je bilo! Ali ga ni veter milosti odgnal daleč?

V nasprotnem primeru bi tvoja žalost — če je ne odženeš — utegnila postati preobleka tvojega napuha. — Si mar mislil, da si popoln in brez greha?

Prepovedujem ti, da še naprej misliš na to.

— Pač pa slavi Boga, ki je tvoji duši povrnil življenje.

Ne misli več na svoj padec. — Ta misel, ki ti težko leži na srcu, lahko kaj kmalu postane vir novih skušnjav. — Kristus ti je odpustil: pozabi na starega človeka.

Ne izgubi poguma. — Videl sem, kako se boriš …: tvoj današnji poraz je le vaja za končno zmago.

Dobro si se vedel … čeprav si tako globoko padel. — Dobro si se vedel, ker si se ponižal, ker si se poboljšal, ker si se napolnil z upanjem in to upanje te je znova privedlo k Ljubezni. — Ne glej me s tem neumnim začudenim izrazom na obrazu: dobro si se vedel! — Vstal si s tal: “Surge,” se je ponovno zaslišal mogočen glas, “et ambula.” Zdaj pa na delo!

Navedki iz Svetega pisma
Navedki iz Svetega pisma
To poglavje v drugem jeziku