Pretirana tankovestnost
Preženi te pomisleke, ki ti kradejo mir.
— Nič, kar krade mir tvoji duši, ni od Boga.
Ko te bo obiskal Bog, boš začutil resničnost tistih pozdravnih besed: mir vam dam … mir vam zapustim … mir z vami … in to sredi stisk.
Še vedno pomisleki! — Brez olepševanja in jasno se pogovori s svojim voditeljem.
Ubogaj … in ne omejuj Gospodovega srca, ki je polno ljubezni.
Žalost, pobitost. Nič me ne čudi: to je oblak prahu, ki ga je dvignil tvoj padec. Toda, dovolj je bilo! Ali ga ni veter milosti odgnal daleč?
V nasprotnem primeru bi tvoja žalost — če je ne odženeš — utegnila postati preobleka tvojega napuha. — Si mar mislil, da si popoln in brez greha?
Prepovedujem ti, da še naprej misliš na to.
— Pač pa slavi Boga, ki je tvoji duši povrnil življenje.
Ne misli več na svoj padec. — Ta misel, ki ti težko leži na srcu, lahko kaj kmalu postane vir novih skušnjav. — Kristus ti je odpustil: pozabi na starega človeka.
Ne izgubi poguma. — Videl sem, kako se boriš …: tvoj današnji poraz je le vaja za končno zmago.
Dobro si se vedel … čeprav si tako globoko padel. — Dobro si se vedel, ker si se ponižal, ker si se poboljšal, ker si se napolnil z upanjem in to upanje te je znova privedlo k Ljubezni. — Ne glej me s tem neumnim začudenim izrazom na obrazu: dobro si se vedel! — Vstal si s tal: “Surge,” se je ponovno zaslišal mogočen glas, “et ambula.” Zdaj pa na delo!
Dokument natisnjen iz https://escriva.org/sl/camino/pretirana-tankovestnost/ (29. Mar. 2024)