264

Poglejmo si zdaj oni drugi ribolov po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa. Peter je trikrat zatajil Učitelja in se razjokal v ponižnem kesanju; petelin ga je s svojim petjem spomnil na Gospodova svarila in prosil je odpuščanja iz dna duše. Medtem ko skesan čaka na obljubo vstajenja, opravlja svoje delo in gre lovit ribe. “V zvezi s tem ribolovom, se pogosto postavi vprašanje, zakaj so se Peter in Zebedejeva sinova vrnili k delu, ki so ga opravljali, preden jih je Gospod poklical. Bili so namreč ribiči, ko jim je Jezus rekel: Hodite za menoj in naredil vas bom za ribiče ljudi. Tistim, ki se čudijo takšnemu ravnanju, je treba odgovoriti, da apostolom ni bilo prepovedano opravljati njihove službe, saj je šlo za nekaj legitimnega in poštenega.”

Apostolat, to hrepenenje, ki použiva srce običajnega kristjana, ni nekaj različnega od nalog vsakega dne: staplja se ravno s tem delom, ki se spreminja v priložnost za osebno srečanje s Kristusom. Pri tem delu, ko se z ramo ob rami trudimo v istih naporih z našimi tovariši, z našimi prijatelji, z našimi sorodniki, jim lahko pomagamo priti do Kristusa, ki nas pričakuje na obrežju jezera. Preden postanemo apostoli, smo ribiči. Potem ko smo postali apostoli, smo ribiči še naprej. Isti poklic prej in potem.

Ta točka v drugem jeziku