Ego sum via, veritas et vita, Jaz sem pot, resnica in življenje. S temi nezmotljivimi besedami nam je Gospod pokazal, kaj je prava steza, ki vodi k večni sreči. Ego sum via: On je edina steza, ki povezuje nebesa z zemljo. To pravi vsem ljudem, še posebno pa opominja tiste, ki smo mu — kakor ti in jaz — dejali, da smo odločeni naš krščanski poklic vzeti resno: da bo Bog vedno prisoten v naših mislih, na naših ustnicah in v vseh naših dejanjih, tudi v tistih najbolj vsakdanjih in običajnih.

Jezus je pot. On je na tem svetu zapustil čiste sledi svojih korakov, neizbrisna znamenja, katerih ne zob časa ne sovražnikova zavratnost ne moreta izbrisati. Iesus Christus heri, et hodie; ipse et in saecula. Kako rad se spomnim na to! Isti Jezus Kristus, ki je bil včeraj tam za apostole in ljudi, ki so ga iskali, danes živi za nas in bo živel na veke. Ljudje smo tisti, ki včasih ne zmoremo odkriti njegovega obličja, večno sodobnega obličja, ker gledamo z utrujenim ali nejasnim pogledom. Sedaj, ko začenjamo ta trenutek molitve pred tabernakljem, ga prôsi kakor tisti slepi človek iz evangelija: Domine, ut videam! — Gospod, da bi spregledal! Naj se moj razum napolni z lučjo in naj Kristusova beseda pronica v moj razum; naj se v moji duši ukorenini njegovo življenje in me preoblikuje v pričakovanju večne slave.